Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Razigrana Neisha

Včeraj je v ljubljanski Cvetličarni Neisha širši množici predstavila svojo novo ploščo – Krila.

Ob pričakovanem začetku koncerta (20:30), je bila dvorana še skoraj povsem prazna, a se je scena kmalu začela spreminjati in ob nastopu predskupine InQuartet, je bilo že relativno polno.

Neisha je nastopila v res veliki zasedbi – na odru so se ji pridružili Rok Lopatič na klaviaturah, Aleš Marjetič in Tadej Košir na kitarah, Anže Langus Petrović – Dagi na basu, Boštjan Gradišek na bobnih, Martin Janežič – Buco na tolkalih ter Mate Brodar in Aleksandra Čermelj na spremljevalnih vokalih.

Kot, da to ne bi bilo že dovolj udarno, se je za dva komada Neishi pridružil še Tomislav Jovanovič – Tokac (frontman skupine Dan D).

Edini minus koncerta je bilo nepoznavanje novih komadov, zaradi česa so le redki spremljali Neisho s svojimi vokali, a zaradi same narave novih pesmi menim, da se bo to zelo kmalu spremenilo.

Skratka, včeraj je bil v Cvetličarni res eden boljših slovenskih koncertov zadnje čase in vam je lahko resnično žal, če ste ga zamudili.

Še galerija.

Včeraj sem se odpravil v Trzin v studio aBox, kjer Neisha snema svoj tretji studijski album. Čeprav sem fante in dekle ujel po “naporni noči”, so bili vseeno veseli ter nasmejani in mi z rade volje pokazali kaj delajo. Tretji studijski album je prav tako posnet pod taktirko Dejana Radičevića, komadi in teksti so večinoma Neishini, bas bo odšpilal Anže Langus Petrovič – Dagi, kitaro Aleš Marjetič, bobne Boštjan Gradišek, sem ter tja pa se bo pridružil še kakšen gost.

Več si lahko ogledate v videu, kjer lahko tudi prvič ekskluzivno prisluhnete nekaterim svežim melodijam:

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=46gYOCOaSJQ&hd=1[/youtube]

Za dodatno popestritev pa je tu še galerija.

Slabo vremo ni pretirano motilo obiskovalcev

Lanski dogodek Vesolje veselja je v središče Ljubljane pripeljal Gorillaz Sound System, letošnji pa je zaplaval bolj v R&B vode in pripeljal odlično angleško pevko Joss Stone.

Na tleh, kjer bo stal ponos Ljubljane, Emonika, so poleg Jocelyn Eve Stoker, kot je Jossino pravo ime, nastopili še GLAM, FusionPop, Zlatko, Leeloojamais, Maya, Neisha, ter skupina, ki žanrsko nikakor ne paše k ostalim, Siddharta.

Kot bi nekdo zgoraj to vedel, se je prav  za Siddharto najbolj ulilo iz neba, vendar je množica kljub nenormalnim padavinam totalno norela in ostala na prizorišču.

Absolutno sem prepričan, da bi Joss ob takih padavinah pela le sama sebi, vendar je pred njenim nastopom dež prenehal, tako da je pela kar precejšnji množici. Lahko rečem, da je bilo ljudi veliko več, kot sem jih pričakoval. Joss Stone vseeno ni neko über zanno ime.

Kar se tiče koncerta torej le pohvale, malo je sicer ponagajalo vreme, ki je poskrbelo celo za 20 minutni blackout, vendar so strokovnjaki vse lepo rešili, tako da se je koncert lahko nadaljeval.

Vseeno pa ni vse lepo – festival očitno nadaljuje svojo tradicijo neprijaznosti fotografom. Lani so nam postavili 3 metre visok oder in množico varnostnikov in gasilcev, ki so se sprehajali pred nami. Letos pa so se, Pristopu primerno, odločili za bolj kreativno varianto. Naredili so sicer odličen prostor pod odrom, dolgo pisto in prostor okoli nje, vendar pa tja nismo smeli.

Za navadne fotografe je namreč dovolj dober wave zone, ki je običajno rezerviran za goreče fane. Cona je bila postavljena konkretno od odra, z milijonom motečih elementov, ki so zastirali pogled na oder – ograje, stopnice, montiroji,…, ter fotografi organizatorja in medijskih sponzorjev.

Za piko na i, pa so pri Joss v taisti prostor spustili še okoli 200 ljudi, ki so se postavili pred nas, mahali z rokami in baloni, sedeli na ramah,…, ter nam tako zelo otežili delo. Da tiranskega odstranjevanja fotografov iz cone po dveh komadih sploh ne omenjam…

Za konec le še galerija. Za slike z odra in iz zaodrja pa se še enkrat zahvaljujem Tini.

Še vedno energični Skočir

Včeraj je Big Foot Mama s koncertom v Križankah več kot uspešno zaključila svojo turnejo Važno, da zadane.

Koncert, za katerega so vedeli vsi, saj je bil oglaševan praktično povsod, je bil razprodan že kar nekaj dni pred koncertom, prav tako pa tega eventa ni hotel zamuditi noben medij.

V želji po čim večjem številu prodanih kart (in s tem zaslužku), so ograjo za fotografe, kamermane, ipd., postavili le slabe pol metra od odra. Ker pa so hoteli tudi čim večjo medijsko pokritost, so (očitno) odobrili akreditacijo vsakemu, ki je zanjo zaprosil.

Posledice so bile hude, saj so nas fotografe, kot kakšno živino ali protestnike, strpali v enosmerno ulico pred odrom, po kateri se ni bilo mogoče premikati. Totalno smo zapolnili celo dolžno odra in se, med tremi komadi, ki so nam bili na voljo za fotografiranje, nismo mogli premakniti niti za 5 cm v nobeno smer.

Zraven mene je bila recimo gospodična z DSLR-jem nižjega razreda in slikala na “zeleni auto“, potem pa me je spraševala, zakaj hudiča ima ona tako zmazane in neostre fotke, češ, da ta fotoaparat je pa čisto zanič. Jasno je, da je bil to njen prvi koncert.

Saj razumem željo po čim večjem zaslužku in promociji, vendar vseeno pa obstaja neka meja dobrega okusa. Taki koncerti pač niso za začetni tečaj koncertne fotografije, za take namene imamo npr. Orto, kjer pa teh fotografov žal ni in jih tudi nikoli ne bo.

Da pa zaključim pozitivno – koncert je bil več kot odličen. Tako BFM, kot tudi vsi gostje (Perpetuum Jazzile, Neisha, Ansambel Lojzeta Slaka in Slaviša Stojanović), so prikazali super performans, za povrh pa so vse zapakirali v očem in ušesom zelo prijazen format.

Še galerija in pa film.

Tony v elementu

Kot lani, sem tudi letos fotografiral Ritem mladosti. Ker mi je Had zrihtal kotizacijo za Edge konferenco, sem žal zamudil del koncerta, ampak je bilo na konferenci odlično, zato mi ni niti malo žal.

Uletel sem direktno na Zablujeno generacijo, ki je zabavala ogromno ljudi, ki so se zbrali pred Kolosejem. Sledil je Omar Naber, katerega je “bog štrafal” z dežjem, kar pa ni bilo dovolj, da bi pregnalo kričeče najstnice.

Naslednja je bila Neisha z live bandom ter res pokazala, kaj pomeni kvalitetna glasba v živo.

Za nežna srca je nato prišel še Tony Cetinski, ki tokrat ni ostal hladen kot led, pa tudi deževati je počasi nehalo.

Za konec je pred Ljubljansko publiko stopil še Vlado Kreslin, kateremu se je za en komad pridružila tudi Neisha.

Skratka, bilo je fino fajn – galerija.