Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Betsie Larkin in Ferry Corsten

Včeraj se je na Gospodarskem razstavišču zgodil še en party v organizaciji LePlac. Slednji sicer pripeljejo velika imena (Tiësto, Armin van Buuren,…) ter poskrbijo za čudovite svetlobne in zvočne efekte, vendar je bilo vedno do sedaj slišati kritike na račun organizacije. Tokrat pa je bilo povsem drugače.

Ločena vhoda za VIP/PRESS ter “navadne smrtnike”, urejene guest liste, vsak varnostnik je točno vedel koga lahko spušča in koga ne,…, skratka vse na najvišjem možnem nivoju.

Na samo prireditev sem prišel med prvimi, a že takrat užival ob dobrih trance ritmih izpod rok Dean Deen-a. Čeprav je bilo pri njem prižganih kakšnih 10% svetlobnih učinkov, se je že dobro videlo, da bo party nekaj posebnega.

Malo po polnoči pa se je vse zatemnilo, na velikih LED zaslonih pa se je izpisal velik F. Ferry Corsten je vse od začetka pa do konca vrtel samo vrhunsko glasbo in poskrbel za nepopisno dobro vzdušje. Na začetku se mu je na vokalu pridružila še Betsie Larkin in dodala zabavi še tisto piko na i.

Definitivno govorimo o enem najboljših partyjev do sedaj v Sloveniji. Kaj vse se je dogajalo je nemogoče opisati, zato si raje oglejte galerijo in pa film.

Pikl, Magnifico ter Dagi

Kot lani, je tudi letošnji december v Cvetličarni poživil eden in edini Magnifico. Lanski best-of je zamenjala božična verzija junijskega koncerta v Križankah.

Že znana kvalitetna postava se nič ne spreminja – Robertu Pešutu – Magnificu na odru družbo delajo Aleksander Pešut – Schatz!, Robert Pikl in Anže Langus Petrović –Dagi, oz. na kratko Balcountry Quartet. Za balkanski pridih se jim na odru občasno pridružita Luka Ipavec in Jure Gradišnik na trobilih.

Mogoče sem edino potiho pričakoval kakšnega glasbenega gosta, tako kot lani v Cvetličarni ali pa letos v Križankah, vendar iz tega žal ni bilo nič.

Tokratni koncert je bil veliko bolj živ, kot tisti pred kratkim na Bledu, že iz preprostega razloga – tam je šlo za sedeči koncert, tu pa so  ljudje prišli na žur.

Po koncu vrhunskega koncerta pa je prišlo na vrsto pozibavanje v disco ritmih ob zvokih skupine Golden Shower.

Še galerija in pa film.

MR-foto logotip

Da, res je. Že štiri leta smetim globalno omrežje s svojim blogom. Začelo se je čisto iz fore biti trendy, nadaljevalo pa vedno bolj resno v smeri fotografije. Letošnje leto si bom prav gotovo dobro zapomnil, saj se je zgodilo toliko lepih stvari, da sploh ne vem, kje bi začel.

Dal sem si izdelati logotip (na levi) in v skladu s tem prenovil vstopno stran, ter naročil brandane vizitke. Slednji potezi je sledila omemba na uradnem MOO blogu. Tako čast sem še ne dolgo nazaj lahko le sanjal in še danes čisto ne dojamem, kako sem se lahko uvrstil med tisto elito dizajnerjev in fotografov, katerih izdelke objavljajo tam.

Kar se tiče fotografije, sem se letos še več posvečal partyjem (Sharam, Funkagenda, Valentino Kanzyani, Pacha, Dave Clarke, Škisova tržnica, Dan Elektronike, Richie Hawtin, David Morales, Tiësto, Umek, Steve Angello, The Shapeshifters, Rush, Pete Tong, Eric Prydz, Cocoon,…), kot koncertom (Angee, The Rasmus, Obduction, Eagles of Death Metal, Holder, Elvis Jackson, Wanted, The Subways, LEELOOJAMAiS, Omar, Adam, The Stroj, Slon in Sadež, Zablujena generacija, Da Phenomena, Zlatko in Optimisti – tudi izštekani, I.C.E., Big Foot Mama, The Killers, Magnifico, Firefly, Joss Stone, Slovenska popevka, September, Sin Story, Nick Oliveri, Anavrin, Air,…), bolj ali manj zato, ker na domači koncertni sceni ni skoraj nič novega, tuji zvezdniki pa prihajajo z nekajletno zamudo, čemur sledi da koncerte odpovejo zaradi premalo zanimanja. Veliko se je dogajalo tudi na področju humorja – ker sem tako rekoč uradni fotograf Impro lige, fotk iz tam ne objavljam več, ker bi bilo preveč spamersko, objavljam pa iz povsod drugod (Kamnik, Banzaaaj, Panč, Buchanologija, Michael Winslow, Spopad generacij, Marcel Lucont, StendAp, Perica Jerković, Salome,…).

Kot sem napovedal lani, sem se zaradi novega fotoaparata vrgel tudi v video vode, čemur je sledila tudi prvoaprilska potegavščina. Sprva še v standardni definiciji (Pariz, Eagles of Death Metal, Elvis Jackson, LLJ ft. Skočir, Škisova tržnica, Dan Elektronike, Big Foot Mama,The Killers,…), kasneje pa že v trendy visoki ločljivosti oz. HD (Magnifico na pripravah ter na koncertu, David Morales, Tiësto, The Proffesors, Exit, Umek, September, Steve Angello, Marcel Lucont, Rush, Nick Oliveri, Adam,…).

Največji dogodek letošnjega leta, ki me je spremenil tako osebnostno, kot fotografsko, je prav gotovo festival Exit. Vsi so mi vedno govorili, kako je super ter oh in sploh, vendar dokler tega ne doživiš v živo, sploh ne moreš verjeti. Toliko ljudi, tako dober vibe, takšni glasbeniki, tako prijazni domačini, tako ugodne cene,…, vse je naravnost odlično. Če imate časa samo za eno galerijo, potem si oglejte Exit galerijo.

Za konec vam le še enkrat zaželim vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno novo leto.

Leto je spet naokoli, zato je prav, da vam ob tem voščim vse najboljše in najlepše v prihajajočem letu. Da pa ne bo čestitka tako skopa, kot lani, sem se odločil, da letos z vami delim malo božičnega duha.

Za kaj gre? Božiček bo nosil tudi pri meni – podarjam namreč svoje slike. Prvim desetim (10), ki mi bodo poslali e-mail na miha.rekar [afna] gmail.com z zadevo “Foto Božiček“, ter v tekstu ime albuma in štirimestno številko slike, bom izbrano sliko podaril v  fizičnem formatu – 30 x 45 cm oz. drugače – cca. A3 velikosti.

Čimprej se torej odpravite v galerijo, poiščite vam najljubšo sliko, ter pišite Božičku meni.

Jean-Benoît Dunckel v elementu

Po zelo dolgem času me je spet zaneslo v halo Tivoli. Razlog za to je bil nastop francoskega dua Air.

Air sta žal širši slovenski publiki precej neznana. Na kratko: gre za duo, ki ga sestavljata Jean-Benoît Dunckel in Nicolas Godin. Nastala sta že leta 1995, nedavno pa sta izdala nov album poimenovan Love 2. Ustvarjata umirjeno, sproščujočo, na čase pa tudi psihadelično, elektronsko pop glasbo. Primer je recimo zadnji singel Sing Sang Sung, ki pa ga včeraj na žalost nismo slišali.

Pred njima so nastopili We Fell To Earth, ki so naleteli na bolj ali manj prazno dvorano. Le-ta se je sicer počasi polnila, v veliki meri zahvaljujoč zanimivi glasbi, ki jo je skupina ustvarjala na odru.

Po kratki pavzi pa ta bila že na odru Air, skupaj z vso ostalo ekipo glasbenikov, oblečenih v črno in potisnjenih v ozadje. Zaradi precej drage vstopnice (39€), dvorana še zdaleč ni bila polna, vendar pa je bilo dovolj ljudi, da se je samo od sebe ustvarilo prav čudovito vzdušje.

Galerija.