Pariz 2009

Filed Under (Fotografija, Turistika, Video) by MR Foto on 17-02-2009

Eifflov stolp

Eifflov stolp

Najbrž ste v zadnjem tednu opazili malenkostno zatišje z moje strani. Razlog tiči v tem, da sem preteklih 5 dni preživel z Niko v Parizu. Tja sem se odpravil povsem turistično, zato je vsa moja fotografska oprema ostala doma, sposodil sem si le družinski Canon SX110.

Stanovala sva v hostlu Aloha, ki sem ga našel prek Hostel Bookers in je bil eden redkih hostlov, ki je še imel prosti mesti za dve osebi. Pariz je očitno v tem času množično obiskovan.

Prispela sva v dopoldanskih urah in, ker je v opisu hostla pisalo da je le-ta “within walking distance of Eiffel tower“, sva se v želji videti največjo znamenitost že prvi dan, tja odpravila kar peš. What a mistejka to mejka. Sicer tudi na zemljevidu zgleda res par minut hoje, vendar je v realnosti kar konkretno uro stran.

Zvečer naju je izučilo in sva si za borih 21€ kupila tedensko karto, ki pokriva Metro, avtobuse in vlake, skratka ves javni promet. Vozila sva se sicer samo z Metrojem, ki je res hiter in odlično organiziran, pa še na postajah se vedno kaj zanimivega dogaja. Zvečer sva se odpravila proti Louvru, da ga vidiva ponoči. Pogled je bil res izjemen, ta stvar je ogromnaaaaaa.

Naslednji dan sva šla na NEW Paris Free Walking tour, ki je obljubljal brezplačno 3,5-urno vodenje po Parizu in videnje vseh njegovih znamenitosti. Bilo je res izjemno in ta tour krepko priporočam vsem, ki boste v prihodnje šli v Pariz pohajkovat. Naš vodič je bil Avstralec James, ki v Parizu živi že 3 leta. Pogledali smo si res vse, James pa je s svojimi zgodbicami odlično začinil vse skupaj in nam na res prijateljski način razkazal in povedal vse, kar je za vedeti o Parizu.

Zvečer sva se odpravila še na Pub Crawl, ki ga organizira ta ista ekipa. Stvar je res zanimiva, saj se pobližje spoznaš z drugimi popotniki po Parizu in izveš njihove zgodbe. Zmagajo ga itak Avstralci in pa Američani, ki so res izjemno odprti in prijazni ljudje, zgodbe imajo pa take, da jim komaj verjameš in si srečen, da živiš v Sloveniji.

V naslednjih dneh sva se še malo razgledovala po Parizu in njegovih premnogih zanimivosti, odpravila sva se tudi v katakombe, v katerih leži okoli 6 milijonov okostnjakov, nato pa je bil že čas za odhod proti domu.

Bilo je definitivno nepozabno, mesto je res ogromno in še kako vredno ogleda. Objavil sem nekaj fotk na Facebooku (ki si jih lahko ogledate tudi če niste član tega socialnega omrežja) –> prvi del in drugi del, skupaj pa sem spravil tudi filmček (obvezno glejte v HQ), ki  zajame marsikaj zanimivega, predvsem pa prikaže pravi utrip mesta.

Comments:

8 Responses to “Pariz 2009”