Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Richie je bil prisoten tudi na majicah

Včeraj se je v ljubljanski diskoteki InBox zgodil nepozaben party – gost je bil namreč Richie Hawtin, na drugem flooru pa Amnesia ljudje iz Ibize (people from Ibiza).

Ker je Richie želel vrteti do konca zabave, je prišel na vrsto šele ob pol štirih zjutraj, pred njim pa so precej napolnjen InBox ogrevali Aneuria, Ian F. in pa Troy Pierce.

Na manjšem plesišču je bilo večino časa bolj prazno, čeprav se je tam odvijala prav nora zabava. DJ Mar-T je imel ob sebi še dodatna glasbena popestrila – družbo sta mu namreč delala električni violinist Micah in pa bobnar Luis Diablo, ki je bil dejansko oblečen v hudiča.

Richie je live tweetal komade, ki jih je vrtel, tako, da si pravzaprav lahko ogledate skoraj celotno plejlisto. Zakaj skoraj? Ker je Twitter skrajno nezanesljiva storitev in je v času partyja kar 3-krat izginil iz obličja interneta.

Kar mi je bilo pa včeraj najbolj zanimivo, je bilo to, da folk sploh ni odhajal domov. Velika večina je bila tam povsem do konca, tako da je bila ob pol sedmih zjutraj, ko je Richie zaključeval, diskoteka še čisto polna. Prav tako se je ogromno ljudi odločilo nadaljevati party v klubu SubSub, kjer pa je bil glavna zvezda sam Valentino Kanzyani.

Za boljši občutek norosti, ki smo jo doživljali včeraj, pa si oglejte krajši filmček in pa galerijo.

Zmagovalec 5 to smoke tekmovanja med nastopom

V domu kulture Kamnik se je včeraj zgodil B-boy battle oz. po (na pol) slovensko tekmovanje v breakdancu poimenovan Rock & Roll.

Sam event so v okviru festivala Pozdrav iz Kotla 4 organizirali The Rock Crew, ki so v Kamnik privabili tekmovalce iz cele Slovenije in celo nekaj tujcev.

Priložnost videti atraktivne breakdance nastope v živo, je privabila tudi kar lepo množico gledalcev, tako da je na odru kar kmalu postala gužva in tako so dali tekmovalci še več od sebe.

Zame je bil to prvi dogodek takšne vrste, zaradi česar sem se na začetku še zelo lovil, kaj se sme in kaj ne, kako se postaviti, da dobiš čim več energije na sliko, brez da fašeš brco od tekmovalca v glavo, kako nastaviti fotoaparat, da so slike čim bolj dinamične,…

Po začetnih katastrofalnih slikah, se mi zdi, da sem se kasneje že bolj znašel in na koncu naredil kar nekaj zanimivih posnetkov. Presodite pa vi.

Galerija.

Vedno energična Alya

Kot lani, sem tudi letos odšel na zaključek Majskih iger. Letos sem sicer prišel precej bolj pozno, vendar se je (zaradi slabšega začetnega programa), tudi napolnilo kasneje, kot lani.

Prišel sem direktno na I.C.E., ki so me, tehničnim težavam navkljub, navdušili že v Ortu, tu pa so se (pred precej večjo množico), še bolj potrudili in dali še več od sebe.

Za njimi je prišla Alya z bandom, ki je ravnokar izdala novo ploščo z naslovom Non Stop!, katere še nisem slišal, jo bom pa, upam, dobil kmalu.

Nastop je bil, kot vsi njeni, ultra energičen – Alya pač ne more biti na miru. Publika se, jasno, na to takoj odzove, saj se jim totalno odtrga.

Koncert, ter s tem letošnje Majske igre, so zaključili Mi2, ki pa so naravnost idealen band za tovrstne prireditve. Vsem znane njihove hite, je namreč skupaj z njimi pela celotna, totalno napolnjena, Kardeljeva ploščad.

Še galerija.

V InBoxu so tokrat doneli zvoke trancea

Včeraj sem ponovno odšel v InBox, kjer je bil spet na vrsti Eureka! trance večer, glavna zvezda pa tokrat Elyksir.

Kot še vedno do sedaj, sem prišel prekmalu, saj se InBox polni vedno kasneje, včeraj je bil vrhunec šele okoli dveh.

Čeprav je bilo na začetku vse skupaj bolj klavrno, pa se je potem žur prav dobro razvnel, saj je Elyksir zavrtel kar nekaj dobrih starih trance komadov, ki so spravili klub pokonci.

Kljub temu pa so bili ljudje bolj zadržani – prvič po zelo dolgem času sem namreč doživel, da so me več kot enkrat zavrnili ob prošnji za slikanje.

Razloga za to ne vem, vem pa, da mi je po že tako napornem dnevu, to še dodatno zbilo preostalo energijo, tako, da sem InBox kar kmalu zapustil.

Še galerija.

Še vedno energični Skočir

Včeraj je Big Foot Mama s koncertom v Križankah več kot uspešno zaključila svojo turnejo Važno, da zadane.

Koncert, za katerega so vedeli vsi, saj je bil oglaševan praktično povsod, je bil razprodan že kar nekaj dni pred koncertom, prav tako pa tega eventa ni hotel zamuditi noben medij.

V želji po čim večjem številu prodanih kart (in s tem zaslužku), so ograjo za fotografe, kamermane, ipd., postavili le slabe pol metra od odra. Ker pa so hoteli tudi čim večjo medijsko pokritost, so (očitno) odobrili akreditacijo vsakemu, ki je zanjo zaprosil.

Posledice so bile hude, saj so nas fotografe, kot kakšno živino ali protestnike, strpali v enosmerno ulico pred odrom, po kateri se ni bilo mogoče premikati. Totalno smo zapolnili celo dolžno odra in se, med tremi komadi, ki so nam bili na voljo za fotografiranje, nismo mogli premakniti niti za 5 cm v nobeno smer.

Zraven mene je bila recimo gospodična z DSLR-jem nižjega razreda in slikala na “zeleni auto“, potem pa me je spraševala, zakaj hudiča ima ona tako zmazane in neostre fotke, češ, da ta fotoaparat je pa čisto zanič. Jasno je, da je bil to njen prvi koncert.

Saj razumem željo po čim večjem zaslužku in promociji, vendar vseeno pa obstaja neka meja dobrega okusa. Taki koncerti pač niso za začetni tečaj koncertne fotografije, za take namene imamo npr. Orto, kjer pa teh fotografov žal ni in jih tudi nikoli ne bo.

Da pa zaključim pozitivno – koncert je bil več kot odličen. Tako BFM, kot tudi vsi gostje (Perpetuum Jazzile, Neisha, Ansambel Lojzeta Slaka in Slaviša Stojanović), so prikazali super performans, za povrh pa so vse zapakirali v očem in ušesom zelo prijazen format.

Še galerija in pa film.