Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

"Zvezdnica" Agnes

Kot zadnjih nekaj let kmalu po začetku šolskega leta, se je tudi včeraj pred Kolosejem odvijal Ritem mladosti.

Letos je bilo za spremembo lepo vreme in relativno prijetne temperature za september, kar je vplivalo na obisk – zbrala se je namreč res velika množica, sicer predvsem mladoletna, ampak vseeno.

Tudi tokrat je nastopilo precej slovenskih glasbenikov, sam pa sem prišel ravno na Billyse, ki me, kot vedno, niso pustili hladnega.

Za Billysi je prišla April, za njo pa Omar Naber s svojim bendom, zaradi katerega sem včeraj sploh vzel fotoaparat s seboj, saj me je poprosil za nekaj frišnih dobrih slik.

Seveda ne more nobena prireditev v Ljubljani miniti brez prisotnosti Zokija, sploh pa zdaj pred volitvami. Sicer ne vem, koliko procentov publike ima volilno pravico, ampak pokazati se je vseeno treba.

Naslednji je oder zasedel Trkaj, ki še vedno ve, kako dvigniti mlado publiko v zrak. Za njim pa so prišli Dan D, brez katerih tako ali tako ne more miniti nobena dobra open-air prireditev v Sloveniji.

Nato pa je bila na sporedu “zvezdnica” Agnes. Ne vem kakšna zvezdnica je to, a sam sem zanjo slišal prvič. Tudi za pogledati je “bolj dec, kot baba”, glasu pa sploh nima nobenega in “poje” čez playback. Pa še to samo 3 komade. Internacionalna Petra Slapar bi se lahko reklo.

Večer so zaključili še eni stalni gostje podobnih prireditev – Big Foot Mama, ko pa so mladoletni morali že iti, pa je prišel še Gramophonedzie, ki je nato nadaljeval tudi after party v InBoxu.

Še galerija.

Razgreta Monika

Včeraj se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ponovno zgodilo pijančevanje primorske mladine aka. Mortadeljada 2010.

Vsako leto pridem na Mortadeljado kakšno uro kasneje, a vendar vsakič pridem v skoraj povsem prazno halo, saj Primorci očitno ne zahajajo na koncerte pred 23. uro. Letos je bil line-up sicer zelo kratek – sestavljen samo iz 4-ih bandov, kar je ob prej omenjeni naravi Primorcev povzročilo začetek koncerta Big Foot Mame pred pol prazno dvorano.

Za ogrevanje so sicer poskrbeli Nervous Stompin’, za katere prej še nisem slišal, a jih bom sedaj gotovo bolj zapazil, saj imajo zelo zanimivo glasbo.

Pričakovano so največje navdušenje povzročili Elvis Jackson, ki te s svojo izredno energijo navdahnejo , ne glede na to, kakšno glasbo poslušaš. Večkrat sem že povedal, da so njihovi koncerti must-see in to pravim tudi zdaj.

Dogajalo se je tudi v šotoru, kjer se sicer niso odločili katero zvrst bi vrteli saj so prav vsi DJ-ji nihali od housa pa do minimala.

Za konec še pestra galerija ter filmček.

V soboto na Newcomer festivalu, včeraj pa na ŠOUROCK festivalu. Razlika? OGROMNA!

Že takoj se vidi razlika v odnosu do mladih bandov. Če so v Avstriji skrajno prijazni in hočejo bendu le najboljše, je pri nas ravno obratno. Dokler nisi znan nimaš nobenih pravic in si enakovreden lokalnim pijančkom, ki se po naključju primajejo na koncert.

Na vseh normalnih podobnih festivalih (kot tudi na Newcomerju) najprej poteka žrebanje za vrstni red nastopanja, nato sledijo tonske, najprej zadnji bend, potem predzadnji,…vse do prvega in nato malo pavze, da se dvorana pripravi in da se spusti ljudi vanjo, nato pa se začne koncert.

Na ŠOUROCKU pa imajo svoj edinstven sistem, da je vrstni red bandov takšen, v kakršnem so se uvrstili na tekmovanje. Tonsko ima samo prvi bend, nihče pa točno ne ve, kdaj se bo koncert sploh začel.

Tudi časovna razlika je očitna, če je bilo v Grazu ob pol desetih že vse končano (pa je nastopilo 12 bandov), se je na Štuku takrat šele začelo. V Avstriji je bila čez cel koncert vsaj pol polna dvorana, medtem ko se je včeraj napolnilo čez polovico šele po prihodu Big Foot Mame, da o tem, koliko je Štuk inferioren proti Orpehumu sploh ne govorim.

No, pa da ne bom več o tem, včeraj so nastopile skupine (v tem vrstnem redu): Angee, Rockheads, Little Ann, November, Memento Mori in Big Foot Mama. Komisija je odločila, da bodo videospot snemali (domači) Rockheads. Edina dobra stvar pri tem bandu je bila, da so po nastopu razdeljevali CD-je, vendar je veselje kmalu minilo, ko sem ugotovil, da gre za njihovo glasbo. Nimam rad metala, ampak še Little Ann so se mi zdeli boljši od Rockheadsov. Po kakšnem sistemu so zmagali vse samo bog komisija, ki pa svoje odločitve, za razliko od ostalih podobnih izborov, ni utemeljevala.

Še galerija in odmevi: Angee, Maži in Štajerc.TV.

S strani Big Foot Mame:

Včerajšnji dan bomo definitivno pomnili. Na podelitvi Viktorjev 2007 smo nastopili z legendami slovenske narodno-zabavne glasbe – Ansamblom Lojzeta Slaka. Na istem odru, v istem komadu. Duet ni bil oglaševan in je do zadnjega hipa ostal skrivnost – prav zato, ker lahko mirno rečemo, da je šlo za eksperiment, kakršnega v zgodovini slovenske glasbe še ni bilo. Takšna kombinacija je bila še pred desetletjem nepredstavljiva, saj je tradicionalno veljalo, da so rokerji in narodnjaki na nepremostljivih nasprotnih si polih. Kar je do neke mere res, a prav ta stereotip je tako v nas kot v Slakih že dolgo netil adrenalin. V bistvu že tri leta, vse odkar so nastopili na naši 15-letnici. Takrat so priredili Neki sladkega v lep valček Nekaj sladkega, a zdaj nas je povleklo še korak naprej: izbrali smo Pomlad in drugo kitico z refrenom odstopili Slakom v lastno interpretacijo, sklepni tretji del pa je na Viktorjih požel najbolj huronske odzive: odžgali smo ga namreč skupaj: električna kitara in harmonika drvita skupaj skozi udarni solo, glasovno pa se vsak v svojem stilu prepletajo Grega in žametni večglasni Slakovi Fantje s Praprotna.

Vsa čast Ansamblu Lojzeta Slaka – da so kljub prihajajočem visokem jubileju (prihodnje leto bodo slavili 45-letnico delovanja) pokazali neobremenjenost in odprtost do drugačnega. Nam je bilo to v največjo čast! Morda nam je skupaj celo uspelo premakniti nekaj meja v slovenski glasbi.

Fuzija refoška in cvička, kot sta se izrazila voditelja Viktorjev, je bila popolna.

Samo za vas pa sem video pripravil za YouTube:

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=GgTtBSyfk0Q[/youtube]