Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Razpoloženi Plan B

Včeraj zvečer se je v Kino Šiška zgodil še zadnji koncert Džafest trilogije. Sicer bi se le-ta moral zgoditi že oktobra, a so Goldfrapp zadnji trenutek odpovedali.

Po Florence And The Machine ter Gossip je bil tokrat v gostih Benjamin Paul Ballance-Drew ali umetniško Plan B. Čeprav sta bila oba predhodna koncerta dobra, pa je bil ta včeraj zgodba zase. Že zelo dolgo časa nisem na odru videl toliko pozitivne energije od prav vseh nastopajočih.

Koncert se je začel z neverjetnim beatbox performansom iz ust FaithSFX. Videl in slišal sem že precej beatboxerjev, vendar pa je bilo to enostavno izvenzemeljsko. Sploh si ne morem predstavljati, kako je izustil vse tiste efekte in hkrati še pel. Res nepozabno.

Za njim pa je prišel Plan B z odlično spremljevalno skupino, ki je, kot sem že omenil, kar izžarevala pozitivo. Razpoložena publika jim je to vračala in na koncu smo v tem koncertu prav vsi zelo uživali. Res odlično.

Še galerija in pa krajši video.

Florence Leontine Mary Welch

V novem sklopu Itak Džafest¹ koncertov smo imeli včeraj priložnost videti angleške Florence And The Machine. Ni to band tipa The Killers, a nekaj takega nas bojda še čaka v prihodnjih mesecih.

Na žalost sam band in njihovo glasbo bolj slabo poznam, zato sem le nemo spremljal norenje in petje množice ob vseh komadih. Sicer sem imel pred koncertom dober namen jih preposlušati, vendar mi je poplava obveznosti za fakulteto prekrižala načrte.

Koncert je bil na visokem nivoju, prav tako tudi varnostniki, kar je v Sloveniji prej izjema, kot pravilo. Mogoče je bil fotografski prostor malce preozek, saj se je bilo po njem skoraj nemogoče gibati, ampak je kar je.

Dvorana je bila baje razprodana, čeprav je bilo še vseeno precej prostora za dihati in sprehajati se – z lahkoto bi napokali notri še kakšnih 100, 200 ljudi, vendar to očitno niti ni bila organizatorjeva želja.

Kritika leti edino na slabo ozvočenje oz. povedano drugače – v različnih mestih po dvorani se sliši ali večinoma nizke tone ali večinoma visoke tone ali pa le prepleten nerazpoznaven šunder.

Za konec pa še galerija.

1. seriously kaj naj bi to pomenil? [↩]

Navihana Tina

Včeraj je skupina Tabu v Kinu Šiška priredila veliki otvoritveni koncert turneje 42. Zame ima tak samostojen koncert Tabujev še večji pomen, saj so prav oni nekako krivi za to, da sem se sploh začel ukvarjati s koncertno fotografijo.

Za kaj gre? Daljnega 4. septembra 2004 sem namreč zadel karto za koncert Tabujev v hali Tivoli, kot otvoritveni koncert za turnejo Lun(LaGun. Takrat je bila v vlogi pevke še Nina, zdajšnja Tina pa ji je družbo delala na backvokalih.

To je bil moj prvi večji koncert, ki sem ga doživel v živo, tam pa sem se počutil tako noro, da sem se odločil, da želim stalno hoditi po koncertih. Ker sem doma z Gorenjske, se je v meni prebudil duh škrtosti in tako sem postal “koncertni fotograf”. Zelo hitro sklenjena najstniška odločitev je krepko spremenila tok mojega življenja, vendar je dobrih 5 let kasneje niti malo ne obžalujem, prej nasprotno – ne vem kako bi lahko bilo bolje.

Včerajšnji koncert sicer ni bil razprodan, vendar pa je vsem, ki vas ni bilo, lahko nepopisno žal. Definitivno je bil to en boljših koncertov v zelo dolgem času – vse od glasbe, scene, scenarija, kostumov, luči,…, vse je bilo naravnost perfektno.

Pa da ne bom preveč razlagal, si raje oglejte galerijo.

Geoff Boyz kot De Niro

Po dvema poletnima stand-up festivaloma Panč, je pretekle dni na vrsto prišla še zimska verzija. Ta je bila malo drugačna, saj je potekala v zaprtih prostorih, ter na dveh koncih hkrati – v Ljubljani ter v Mariboru.

Uradno sta bila na sporedu sicer samo dva večera stand-up komedije, vendar pa je bil tako v Ljubljani, kot tudi v Mariboru na sporedu še predvečer, vendar na drugih lokacijah.

Na predvečeru so nas v SiTi Teatru v Ljubljani zabavali Ranko Babić, Pedja Bajović ter Mladen Pahović, v Jazz klubu Satchmo v Mariboru pa Miki Bubulj, Klemen Bučan, Perica Jerković ter Domagoj Pintarić. Tako prvi, kot tudi drugi večer, sta v Ljubljani potekala v Kinu Šiška, v Mariboru pa v Narodnem domu.

V Šiški so v petek nastopili Krešimir Rich, Lucija Ćirović, Ivan Šarić, Boštjan Gorenc – Pižama ter Geoff Boyz, v soboto pa Jure Murko, Marina Orsag, Klemen Mauhler, Barry Castagnola ter Vid Valič. Tisti, ki so v LJ nastopili v petek, so se Mariboru kazali v soboto, tisti, ki pa so bili v MB v petek, pa so bili pri nas v soboto. Vse večere sta bila povezovalca Andrej Težak – Tešky v LJ, ter Tin Vodopivec v MB.

Po koncu festivala so vtisi mešani. Za nekoga, ki veliko hodi na stand-up večere, kot to počnem jaz, je bilo vse skupaj že znano, razen nekaj svetlih izjem – Pižama, Murko ter Marina. Je pa res tudi to, da festival ni namenjen takšnim, kot sem sam, ampak vsem tistim, ki ne hodijo na posamične nastope standuperjev v klubih, ampak hočejo zaužiti vse naenkrat.

Najbolj me je definitivno nasmejal škotski Geoff Boyz, največje razočaranje pa je bil po mojem mnenju angleški Barry Castagnola. Slednji je namreč precejšni del nastopa sestavil s skopiranimi forami drugih komedijantov. Očitno je podcenjeval slovensko poznavanje tuje stand-up scene, kar je za komedijanta njegovega kova naravnost nedopustno.

Kar se pa same organizacije tiče pa lahko govorim same pohvale. Stvar je bila izpeljana na še višjem nivoju, kot letos poleti, pa čeprav se to zdi skoraj nemogoče. Govorim sicer samo za LJ, vendar ne dvomim, da je bilo v MB enako vrhunsko.

Še galerija.