Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Gary iz The Japanese Popstars

Kot najbrž že veste, sem pretekle štiri dni preživel v Gradcu na največjem pomladnem elektro festivalu v tem delu Evrope – Springten.

Za festival sem izvedel čisto slučajno, ko sem po internetu iskal, če bodo The Japanese Popstars nastopali kje v moji bližini. Na kratko: gre za 3 Irce, ki so me totalno navdušili na lanskem Exitu in na njihovem zadnjem albumu We Just Are: Live v knjižici uporabili kar nekaj mojih fotk iz tam.

Seveda sem Avstrijcem takoj pisal za akreditacijo, le-ti pa so bili nad mojim delom tako navdušeni, da so me povabili k uradni ekipi fotografov – hotel 5 zvezdic, AAA akreditacija in vse, kar paše zraven.

Poleg mene je delalo še 5 fotografov, ki smo po vsakem norem večeru fotke nalagali na njihov uradni Flickr račun. Poleg velikega zadovoljstva šefa, ki mi je vsak dan govoril “Your photos are very perfect“, mi veliko pomeni tudi to, da so bile vsak dan prav moje med najbolj gledanimi.

Party se je odvijal po celem mestu, najbolj noro pa je bilo v štirih glavnih klubih – Dom Im Berg (ki je pravzaprav znotraj gore Schlossberg), Orpheum, Postgarage in PPC, kjer so nastopali glavni zvezdniki festivala: The Japanese Popstars, Pendulum, Jahcoozi, Noze, Salm, Format:B, Zoot Woman, Drums of Death, Ebony Bones, Chicks on Speed,…

Osebno mi je bilo največje doživetje live performance The Japanese Popstars (video) ter navezovanje stikov z njimi. Komaj čakam na prihodnja sodelovanja…

Galerija pa je razdeljena po dnevih: prvi, drugi, tretji in četrti.

The Subways

Včeraj je bil tak dan, da nisi točno vedel, komu verjeti in komu ne, zato sem bil najprej malce skeptičen, ko je imel Bill na Facebooku napisano, da gre na koncert v Graz. Kaj kmalu sem zvedel, da to ni šala, ampak je res, zato sem šel takoj na telefon in si uspel v nekaj klicih priboriti foto akreditacijo.

V graški Orpheum so namreč prišli angleški garažni rockerji The Subways. Za njih sem zvedel pred kratkim, med gledanjem (odličnega) filma RocknRolla, kjer se v ozadju vrti tudi en boljših njihovih komadov Rock & Roll Queen. Takoj sem poiskal oba njihova albuma in se nad njimi precej navdušil.

Ko sva z Leo prišla pod oder, sem bil totalno šokiran, saj se avstrijskim fotografom očitno The Subways ne zdijo dovolj znan band, saj za ograjo ni bilo nobenega, razen naju.

Kljub temu sva imela za fotkanje na voljo samo tri (3) komade, ki pa so bili za nameček še najkrajši možni in je tako časa zmanjkalo, še preden sva se dobro zavedla.

Varnostnik me je takoj tudi prisilil, da moram pospraviti foto opremo, tako da tudi iz publike nisem mogel narediti nič, filmčkov pa žal tudi ni.

Po koncu koncerta smo pričakali še energično basistko Charlotte, ki je fanom podpisala kar so ji pač dali, ter se z njimi tudi slikala.

Za konec še galerija.

Včeraj sem se na povabilo Jana (ki je BTW tudi član ZSFB) udeležil festivala Newcomer v Grazu v dvorani Orpheum. Več o sami poti in Grazu je napisal BGH, zato ne bom zgubljal besed, ker se zadeve ne da bolje prikazati.

Ko sem zagledal dvorano, je bilo prvo mnenje, kako majhna je, potem pa sem zagledal ogromen oder, ki je bil približno enake velikosti, kot stojišča. K vsemu je treba dodati še velik balkon, kjer pa navadni smrtniki žal niso imeli vstopa. Lučke, zvočniki, postavitev,…, vse je bilo naravnost neverjetno. Zakaj takih dvoran ni pri nas ve samo bog, pa je tiho.

Ko se je zadeva končno začela že ob 17:30 (za slovenske razmere skrajno nenormalno), je bila dvorana že kar precej napolnjena, vendar večinoma s Slovenci, ki s(m)o prispeli z avtobusi. Princip je bil precej enostaven, 12 bandov, vsak ima 12 minut za pripravo in 12 minut za igranje.

Začeli so The Roadrunners, mlad, zelo perspektiven band. Furajo svoj stil z oblekami in frizurami, ki spominjajo na začetna leta Beatlov, in glasbo, ki spominja na Eagles of Death Metal. Če bodo vztrajali imajo fantje in dekle še zelo svetlo pot pred sabo.

Nadaljevali so slovenski Obduction, ki so na koncu tudi slavili zmago in pobrali 750€. K končni zmagi je definitivno pripomogel Mojčin izjemen vokal, ki ga poznamo tudi iz skupine Spleen.

Tretji so bili Arlez, ki so zmagali po publiki. Osebno me band ni preveč prepričal, vendar so imeli očitno največji fan klub. Naslednji so bili spet slovenski Powershock, ki so 100% imeli najglasnejši fan club. Sicer ne vem točno, kaj so počeli na Newcomer festivalu, ki naj bi bil bolj za mlade upe, ampak OK, “vsak tele ma svoj vesele”. Nadaljevali so avstrijski metalci My Bloody Pearl, ki so me s svojim kruljenjem kaj hitro pregnali iz dvorane.

Potem pa so prišli world::within, band, ki smo ga najbolj pričakovali. Prikazali so izvrstno predstavo, prav cel band je bil odličen. Na žalost so se na koncu uvrstili šele na sedmo mesto, čeprav bi si definitivno zaslužili boljše. Vendar tako pač je, nikoli ni za vse.

Drugo polovico izbora so začeli Vinegar Hill, ki so spet načeli moje ušesne bobenčke z zvoki, ki močno spominjajo na bruhanje, kar pa je bila zadnja stvar, ki sem jo hotel imeti v mislih. Nadaljevali so rockerski Carandicle, ki pa so preveč zapeti in nevživeti v koncert, zaradi česar izpadejo povsem bledo.

Spet so bili na vrsti Slovenci, tokrat Firefly, ki jim zaenkrat, kljub enkratni glasbi in zasedbi, ne uspe priti med bolj znane slovenske bande. Na koncu so zasedli odlično drugo mesto, dobili pa so tudi nagrado za naj klaviaturistko.

Naslednji so bili Soda, ki so pristali na tretjem mestu. Sanja se mi ne zakaj, vendar očitno so z nečim navdušili žirijo, mene so pustili mrtvo hladnega. Predzadnji so bili na vrsti še eni zelo mladi Avstrijci, Intakt, ki igrajo zelo počasno glasbo za inštrumente, ki jih imajo, kar mi nekako ni sedlo v uho. Zadnji pa so nastopili Crucified Morality, katerim pa lahko že po imenu sklepate za kakšen žanr gre.

Skratka zelo dobra izkušnja, žalosten je le nagradni sklad. S 750€ band v kvalitetni glasbi ne more narediti prav nič pametnega. Sramotno. Še galerija.