Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Jernej med enim od mnogih solo vložkov

Spet se je, tradicionalno za ta mesec v letu, začel Ortofest. Za razliko od lani, sem za letošnjega zvedel pravočasno in tako včeraj odšel na koncert skupine LEELOOJAMAiS. LLJ so za včeraj obljubljali presenečenja, ki so jih še kako izpolnili.

Lilužameji so si omislili kar 3 goste na vokalu, vsak od njih je pa je najprej pomagal zapeti en njihov komad, nato pa še enega svojega.

Prvo presenečenje je bil kalifornijski raper Spinz, ki je pravzaprav zadnje čase že kar njihov stalni spremljevalec. Spinz je Lari prinesel plastičnega petelina (ang. cock) in tako poskrbel še za dodatno presenečenje.

Drugi gost je bil prav tako iz raperskih vod, vendar tokrat slovenskega porekla – Trkaj. Rok jim je pomagal odpeti Nezamerimi, oni pa so mu priskrbeli podlago za Dihi Z Mano. Oboje se je slišalo naravnost odlično, kot da bi tako moralo biti že na začetku.

Zadnji gost pa je bil vokalist Big Foot Mame – Gregor Skočir. Slednji je svoj vokal dodal znanemu komadu iz albuma neXtasy – Modeli. Za najboljši komad večera pa lahko z lahkoto razglasim  Važn Da Zadane, ki se je slišal nenormalno dobro¹. Poleg “rock narodne” različice, bi morali BFM-jevci resno razmisliti tudi o LLJ različici, saj se sliši res izvrstno.

Skratka, še en super koncert Lilutov, edina stvar, ki me še vedno moti, pa je Larin vokal na komadih iz CCM. Res mi ne paše zraven. Galerija.

1. Posnel sem tudi kratek nizko-kvaliteten video [↩]

mr-foto.net is dead! Long live mr-video.net!

Seveda je bila vse le prvoaprilska šala, vendar logo pa bo (s pravim URL naslovom, jasno) kmalu postal prvi pravi logo moje strani.

Z mešanimi občutki vam sporočam, da se z današnjim dnem domena mr-foto.net in vse, kar je na njej, umika z obličja interneta. Razlog je ta, da sem dobil ekskluzivno vabilo večje slovenske televizije¹, da so tako navdušeni nad mojimi zadnjimi videi, da želijo, da  za njih snemam partyje in koncerte.

Seveda sem bil nad ponudbo več kot navdušen, vendar je žal v njej klavzula, ki mi na teh partyih in koncertih izključno prepoveduje fotografiranje. Najprej sem mislil, da se bo dalo kaj dogovoriti, vendar sem na koncu le popustil, saj sem videl, da tako ne bomo prišli nikamor.

K odločitvi je pripomoglo tudi dejstvo, da menda že dve leti počnem isto, ker ne najdem načinov, kako še napredovati v svoji smeri fotografije. Mislim, da imam pri videu še veliko prostora za izboljšave, zato se je odločitev zdela še bolj razumna.

Zato sem se odločil, da se popolnoma odpovem tejle strani, s fotografijo pa se bom ukvarjal le izključno ljubiteljsko in izven eventov.

Torej še enkrat, tale stran se dokončno poslavlja, od jutri naprej (treba je urediti še nekatere probleme z registrarjem domene) pa me lahko spremljate na povsem novi strani mr-video.net.

1. katere imena zaradi pogodbe še ne smem omenjati [↩]

Vedno energični vokalist Buda

V ljubljanskem klubu Cvetličarna se je včeraj zgodil nepozaben koncert skupine Elvis Jackson. Že ob prihodu sem vedel, da bo ta koncert nekaj posebnega – s stropa so namreč viseli zaščitni znaki EJ (delfinčki, ribe,…), ljudje pa so bili pripravljeni na noro žurko.

Elvisi so ta koncert pripravili predvsem zaradi predstavitve nove plošče Against the Gravity, ki je naravnost odlična in zna uspeti tudi izven naših meja. Album lahko kupite izključno zraven revije RSQ, vam pa ta nakup zelo zelo zelo priporočam.

Pesmi z nove plate se v živo slišijo še bolje, v kombinaciji s starimi komadi in neverjetno energijo, ki jo cel band oddaja, pa se je koncert definitivno zapisal med top koncerte, katerih sem se kadarkoli udeležil.

Tokrat so cvetličarji sicer postavili ograjo, vendar pa so nam večinoma onemogočili dostop za njo, kar je na takih koncertih kar problem. Stalno skakanje z odra, prerivanje, porivanje in polivanje s pijačo, ni nič kaj ugodno za fotografiranje, zato sem se kaj kmalu odpravil na balkon, kjer je bilo malo bolj kulturno.

Kako dobro je bilo v živo, ne morem pokazati, lahko pa vam ta občutek maksimalno približam s tole galerijo in pa s temle filmčkom.

Eden in edini Jesse Hughes aka. Boots Electric

Včeraj se je v ljubljanskem klubu Cvetličarna zgodil koncert skupine Eagles of Death Metal, ki sem ga čakal od tiste sekunde naprej, ko so pred dvema letoma zaključili špil.

EoDM so takrat naredili tak raztur, da ga kljub mojemu slabemu spominu ne bom nikoli pozabil. Svoje je dodal še e-mail, ki mi ga je par tednov kasneje poslal sam pevec skupine, Jesse Hughes: “Holy shit!!! Those photos are fantastic!!! That was such a great night for us!!! Thank you!!! Looking forward to seeing you next time!!! Love, EoDM”.

Včeraj sem se tja odpravil v želji po nori zabavi in v upanju, da bom dobil Jessejev avtogram na lastnih fotkah, ki mi jih je takrat pohvalil.

Koncert je začela predskupina Haunts iz Londona, ki je z odlično glasbo naredila pravo vzdušje, še preden so mrtvometalski orli sploh prišli na oder.

Eaglesi so pripravili odlično playlisto, ki je navdušila tako stare znance skupine, kot tiste, ki so jih spoznali šele z novim izdelkom Heart On. Kar se tiče same izvedbe, se pa tako ali tako ve, da bolj energičen, kot je njihov koncert, ni skoraj nobeden. Tipi res razturajo.

Po koncu koncerta smo se še s parimi fotografi in novinarji odpravili v zaodrje (oz. pododrje v tem primeru), kjer smo dočakali nenormalno prijaznost vseh v bandu, še posebej pa Jesseja. Tip je naredil vse, za kar smo ga prosili, z največjim veseljem pa je tudi pogledal moje slike. Tri mi je podpisal, dve pa si je vzel zase za spomin. Cel postopek mi je poslikal Majcen, za kar se mu še enkrat prisrčno zahvaljujem.

Ne samo nepozaben koncert, celoten včerajšnji večer se mi bo krepko vtisnil v spomin. Še galerija in pa video.

Eifflov stolp

Najbrž ste v zadnjem tednu opazili malenkostno zatišje z moje strani. Razlog tiči v tem, da sem preteklih 5 dni preživel z Niko v Parizu. Tja sem se odpravil povsem turistično, zato je vsa moja fotografska oprema ostala doma, sposodil sem si le družinski Canon SX110.

Stanovala sva v hostlu Aloha, ki sem ga našel prek Hostel Bookers in je bil eden redkih hostlov, ki je še imel prosti mesti za dve osebi. Pariz je očitno v tem času množično obiskovan.

Prispela sva v dopoldanskih urah in, ker je v opisu hostla pisalo da je le-ta “within walking distance of Eiffel tower“, sva se v želji videti največjo znamenitost že prvi dan, tja odpravila kar peš. What a mistejka to mejka. Sicer tudi na zemljevidu zgleda res par minut hoje, vendar je v realnosti kar konkretno uro stran.

Zvečer naju je izučilo in sva si za borih 21€ kupila tedensko karto, ki pokriva Metro, avtobuse in vlake, skratka ves javni promet. Vozila sva se sicer samo z Metrojem, ki je res hiter in odlično organiziran, pa še na postajah se vedno kaj zanimivega dogaja. Zvečer sva se odpravila proti Louvru, da ga vidiva ponoči. Pogled je bil res izjemen, ta stvar je ogromnaaaaaa.

Naslednji dan sva šla na NEW Paris Free Walking tour, ki je obljubljal brezplačno 3,5-urno vodenje po Parizu in videnje vseh njegovih znamenitosti. Bilo je res izjemno in ta tour krepko priporočam vsem, ki boste v prihodnje šli v Pariz pohajkovat. Naš vodič je bil Avstralec James, ki v Parizu živi že 3 leta. Pogledali smo si res vse, James pa je s svojimi zgodbicami odlično začinil vse skupaj in nam na res prijateljski način razkazal in povedal vse, kar je za vedeti o Parizu.

Zvečer sva se odpravila še na Pub Crawl, ki ga organizira ta ista ekipa. Stvar je res zanimiva, saj se pobližje spoznaš z drugimi popotniki po Parizu in izveš njihove zgodbe. Zmagajo ga itak Avstralci in pa Američani, ki so res izjemno odprti in prijazni ljudje, zgodbe imajo pa take, da jim komaj verjameš in si srečen, da živiš v Sloveniji.

V naslednjih dneh sva se še malo razgledovala po Parizu in njegovih premnogih zanimivosti, odpravila sva se tudi v katakombe, v katerih leži okoli 6 milijonov okostnjakov, nato pa je bil že čas za odhod proti domu.

Bilo je definitivno nepozabno, mesto je res ogromno in še kako vredno ogleda. Objavil sem nekaj fotk na Facebooku (ki si jih lahko ogledate tudi če niste član tega socialnega omrežja) –> prvi del in drugi del, skupaj pa sem spravil tudi filmček (obvezno glejte v HQ), ki  zajame marsikaj zanimivega, predvsem pa prikaže pravi utrip mesta.