Direktno s S!-mobilovega XpressMusic sem “pritekel” na Kališče, kjer bom jutri cel dan delal frišne rezultate za 12 ur Kališča.
Vabljeni na ogled rezultatov v živo!
Ni podobne prireditve, ki se po tehnološki plati lahko kosa z nami, hehe.
Tokrat pa en post čisto izven mojih običajnih standardov – tako vizualno, kot tudi vsebinsko.
Kot nekateri najbrž veste, se vsako nedeljo brutalno in sadomazohistično zbudim že zelo zgodaj in odpravim na Kališče. To nedeljo sem šel še malo prej1, zato mi je narava pripravila lepo nagrado.
Videl sem že ogromno lepih sončnih zahodov, tudi slikal sem jih, ampak to je tako pogosto slikana in videna zadeva, da je kljub svoji izjemnosti postala čisto nezanimiva. Sončni vzhodi pa so ista zadeva, le da niso tako barviti in močni kot zahodi in so zato za slikanje precej nezanimivi, ker se na končni fotki itq ne vidi, ali je bil vzhod ali zahod in izpade samo kot beden zahod.
Tokrat mi je povsem vseeno, kaj si mislite o fotkah, ker so posnete z mobitelom, so kičaste, so snapshoti,…ampak so lepe. So prekleto dober razlog, da se bom naslednjo nedeljo lažje zbudil in odšel hribe.
Aja, v galeriji pa je še nekaj fotk od danes, ki pa so izpod rok očeta in Ixusovega senzorja.
Letni čas je idealen za obisk hribov, tako da – Just do it!
Spet sem malo zapustil blogersko dejavnost zaradi toliko drugega dela. No, nima veze, zdaj sem tu in sledi kratka obnova napete in razburljive nedelje.
Že navsezgodaj zjutraj sem se odpravil na Kališče. Razlog za ta navsezgodaj je moja neumnost, ker sem pozabil prestaviti uro na zimski čas. Zaradi tega sem se namesto ob 8-ih, pred Mercatorjem znašel že ob 7-ih.
Za vse, ki vam spomin ne sega tako daleč, naj povem, da je v nedeljo zjutraj močno deževalo. Pot je bila že itak namočena in blatna, potem pa me je še celo pot navzgor zalival dež. Da, ko sem prišel v kočo, nisem imel niti delčka katerekoli cunjice suhe, mi najbrž ni treba poudarjati. Še dobro, da sta starša oskrbnika koče to zimo in imam gor rezervne cunje. V galeriji so tudi 4 slikice posnete s telefonom, ki pokažejo, da se je splačalo v takem vremenu garati gor.
To nedeljo se je tudi začela Zimska liga na Kališču. Gre za tekmovanje, kjer se vsako nedeljo ob 8:30 zbere poljubno število tekmovalcev in tekmuje za vrstni red prihoda na Kališče. Tekmovanje poteka od 28. oktobra 2007 do 30. marca 2008, gre pa bolj za druženje, kot za resno tekmovanje, tako, da vabljeni vsi.
Zvečer pa sem se odpravil proti Gali Hali, ker naj bi slikal za skupino Overflow. Ker je bil koncert razprodan, jim kot predskupini niso pustili imeti guest liste, zaradi česar sem ostal brez vsega pred nabito polno Galo Halo, zato sem se odpravil proti KUDu, kjer je potekala otvoritev Impro lige.
Seveda sem zamudil kar precejšen del predstave, a vseeno lahko povem, da je bila Improteka izvrstna. Juš Milčinski in Igor Bračič, sta povezovala celotno zadevo, vsak z ene strani. Vse skupaj je potekalo nekako tako; najprej se je odvrtel del filma brez zaključka, nato sta Juš in Igor pobrala predloge publike in zaključek filmske scene je bil zimproviziran. Nato je bil spet na vrsti film, pa improvizacija,… Če bi imeli še boljšo kamero in dobro platno, bi pa to morala postati stalnica predstav.
Na koncu še enkrat link do kratke galerije in povabilo na prvo tekmo rednega dela Impro lige med Veseličko in Voknvofnej.
Včeraj je bil zelo naporen dan. Še dobro, da je v petek odpadel Mondialov After v FunFactory, ker drugače te sobote ne bi preživel tako, kot sem jo. Najprej sem se odpravil na 1. tek Gorenjskega Glasa v Preddvor. Prvi so tekli otroci, nato mladinci, nato pa ostali (starinci?). Rezultate si lahko (v kolikor vas to sploh zanima) ogledate na straneh Kluba Trmastih, galerijo pa pri meni. S tem tekom se je tudi zaključil Gorenjski Pokal v rekreativnih tekih, ki je trajal celo poletje.
Seveda nisem mogel ostati do konca, ker smo se blogerji zopet dobili na srečanju, tokrat v Škofji Loki, v organizaciji Saily. Tokrat se nas je zbralo 12, poleg mene in Saily še: Anaj, BGH, Kašpar, Fetalij, Vanja, Lola Blue (s kolegico), Deklina, MeglicM in Miha Lavtar. Zadnjih 6 (in kolegico) sem spoznal šele včeraj, z ostalimi pa smo že bili znanci.
Vzdušje je bilo odlično, najprej smo šli na pico, potem pa naprej nekam v Loko pit (in igrat ročn fuzbal), da smo se še malo bolje spoznali. Ravno ko smo se dodobra navadili drug drugega (sploh za zdravo zeleno obarvanega Fetalija rabiš nekaj časa), pa smo se razdelili. Saily je šla “pečt kostanj”, Deklina je morala it spat (zlate maturantke očitno potrebujejo precej spanja), Lola Blue je s kolegico lovila zadnji avtobus, Anaj, BGH, Fetalij, Vanja in pa jaz smo se pa odpravili v Kranj na Buchanologijo.
Ker smo se “malenkostno” zadržali na parkirišču, smo zamudili polovico Stand-Upa in uleteli direktno na Andreja Težaka (aka. Tešky), ki je spet pripravil reciklažni stendap. No-go for me. Vse skupaj je vmes povezoval organizator Klemen Bučan s forami, ki sem jih že slišal v B&B Show 2, vendar jih je malo dodelal. Sledil je fenomen večera Klemen Mauhler. Njegove fore so bile pa res za crknit, močno priporočam, če ga kje zasledite. Za finale pa je poskrbel Ranko Babič, spet s forami iz B&B Showa, vendar ravno toliko spremenjenimi, da so spet zanimive. Zamudili smo torej Mikija Bubulja, Mladena Pahoviča in Tina Vodopivca. Splošen vtis je bil zelo dober, še posebno pa je užival Fetalij1.
Drugi del Buchanologije je bil odličen party. Fetalij in BGH sta nas kmalu2 zapustila, Anaj, Vanja in jaz pa smo se odličnega razpoloženja odpravili domov že zelo blizu jutra.
Skratka, eden tistih dni, ki bi rad, da bi jih bilo še več. Naporen, a vendarle sproščujoč.
7. SAM je uspešno pod streho. Letos smo imeli prvič skorajda zimske razmere, saj je tri dni pred tekmo nad Kofcami zapadlo do 40 cm snega. Na dan tekme je bilo lepo in sončno, zaradi česar se je sneg stopil in močno razmočil podlago, ter ustvaril izredno težke pogoje za tek.
Na 50 km tekmi je bil prvi na cilju domačin Goran Kuhar, drugi je bil Martin Andrejčič, tretji pa Američan z italijanskim priimkom Franceschini Fausto. Med ženskami je slavila Stearns Annabelle iz Velike Britanije, pred našo Marinko Lapanja in domačinko Simono Trobec.
Na 35 km razdalji s štartom v Tržiču je bil prvi “doma” Nejc Kuhar iz Kokre, drugi je bil Mirko Janjatovič , tretji pa Bogdan Primožič. Med ženskami je najboljši čas in rekord proge (kljub težkim razmeram) postavila Dolenjka Mateja Šuštaršič, druga je bila Gorenjka Špela Novak, tretja pa Štajerka Zinka Balant.
Hkrati je seveda potekal tudi 10 km tek okrog jezera na Jezerskem, kjer pa razen množične udeležbe ni bilo nič posebnega.
Ker sem večer pred tekmo prebil na Noči Radia Belvi, sem bil deležen bolj malo spanja in sem ga moral nadoknaditi s kofeinom. Čez dan sem ga zaužil kar okoli 200mg, zaradi česar dolgujem zahvalo hostesama Red Bulla in pa stojnici MaXXimum.
Večina, od preko 300 tekmovalcev, je odhajala z Jezerskega z lepimi vtisi, čeprav pa z blatnimi copati. Nasvidenje na 8. SAMu 2008!
