Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Designed by MOO and you

Po dolgem času sem spet naročal pri mojem najljubšem Web 2.0 servisu – MOO.

Kot ste najbrž opazili, so moje fotke zadnje čase polimane z zaresnim logotipom in ne več z neko preprosto pisavo ter srednješolskimi Photoshop efekti.

Logotip, ki ga v največji veličini lahko videte na novi intro strani, je delo Kelly O’Neill in bo od zdaj naprej pristoen povsod, kjer bom prisoten jaz.

Zaradi te konkretne poteze, sem seveda obvezno moral naročiti tudi nove vizitke. Po čisti sreči sem naletel na eno izmed MOO akcij, ki je ponujala brezplačne vizitke ob naročilu novega mozaičnega okvirja.

MOO Mosaic Frame je nekaj, kar mi je bilo že od same predstavitve močno pri srcu, vendar se zanj do sedaj nisem odločil zaradi precej visoke cene in pa zato, ker moje (koncertne) fotke pač ne izpadejo tako dobro na beli podlagi. Nedavno nazaj pa so prišli novi okvirji, ki so še lepši od originalnih, z bolj dostopno ceno ter tudi v črni varianti.

Odločitev je bila jasna in hitra in pred dobrim tednom sem naročil črn okvir in še pripadajoč brezplačen pack MOO MiniCards. Včeraj sem vse skupaj prejel in takoj vse pofotkal. Stvar je res prelepa!

UPDATE: Fantje (in dekleta) iz MOO so bili nad mojimi fotografijami v njihovem okvirju navdušeni do te mere, da so jih opisali z “Really nice” in mojo sliko vključili v post na njihovem blogu. Glede na to, da na blogu vedno objavljajo vsebine izjemno visoke kvalitete, se počutim naravnost izvrstno.

Hočete dokaz? Galerija.

MOOgnets v izdelavi

Letošnji festival EXIT je nedvomno pustil močan pečat v mojem življenju. Ne samo, da sem se imel naravnost odlično, ampak moje slike in video so bile objavljenje na mnogih spletnih straneh in revijah, dobil sem kar nekaj prošenj za odkup in objavo s strani priznanih izvajalcev ala Dubfire, The Japanese Popstars,…, povrh vsega pa sem bil z njimi zadovoljen tudi sam.

Hkrati s festivalom mi je tudi zmanjkalo vizitk, zaradi česar je bila ideja o novih kar samoumevna. Kot že dvakrat poprej, sem se tudi tokrat obrnil na (v web 2.0 krogih) slavno podjetje MOO, kjer so mi spet naredili mini vizitkice, tokrat z motivi letošnjega EXITa.

Prav tako sem nedolgo nazaj odkril odlično idejo za pretvorbo hladilnika v osebno galerijo imenovano MOOgnets, zaradi česar sem takrat vse preostale vizitke porabil za testno dekoracijo.

Tokrat sem točno vedel, kaj hočem narediti, zato sem se takoj po prejetju MOO paketa lotil dela. Stvar je povsem enostavna: kupiš samolepilni magnetni trak, ga razrežeš na približno 1 cm široke delce, ki ga nato zalimaš na skrajno levo in desno zadnjo stran vizitke in izdelek magnetno pritrdiš na hladilnik.

Kolekcijo tokratnih mookic lahko vidite tu, končne izdelke na hladilniku pa tu.

Martina - pevka pri bandu Quartissimo

Letos so pravila za Evrovizijsko popevko EMA 2009 malce spremenili, zato se je 6 povabljencev uvrstilo direktno v jutrišnji finale, 14 pa se jih je danes pomerilo za preostalih 8 mest.

Prvi danes so bili Nexys, ki bojda prihajajo z drugega planeta…whatever. Sledila jim je Petra Slapar, katere glasilke so bile nedavno pod operacijskim nožem, a je kljub temu sama odpela komad.

Naslednji so bili Lea Sirk, Brigita Šuler, Slavko Ivančić in Ne me jugat, ter samooklicani največji in večni romantik Gianni Rijavec.

Za njimi je prišla Aynee (Simona Černetič), ki smo jo lahko videli tudi na lanski slovenski popevki, v istem kompletu pa so nastopili še “rockerji” Krema, ki so v backstage-u dokazali, da znajo res peti.

Nato so bili na vrsti Quartissimo s hrvaško pevko Martino Majerle, ki so edini danes, ki so me res navdušili.

Potem je prišla Tadeja Molan in njena skupina Retrobeat, katere bi še slepec lahko razglasil za daleč najslabše oblečene.

Nobena EMA ne mine brez parodij, zato so to vlogo letos prevzele Bjonde, katerih stil močno spominja na band Zmelkoow.

Na koncu sta bili tu še stalni gostji EME Karmen Stavec in Nuška Drašček, zadnji pa je bil Mitja.

Prilagam še obsežno galerijo, čez približno 24 ur pa lahko pričakujete podobno poročilo s finala.

S prvo rundo Moo vizitk sem bil zelo zadovoljen in sem jih tudi z veseljem delil okoli, saj so pri prejemnikih v glavnem povzročile pozitivna presenečenja. Zaradi slednjega sem jih še bolj z veseljem talal in jih kar hitro raztalal.

Zato je prišlo na vrsto novo naročilo, tokrat dvojno. V prvem paketku izbor 6-ih, ki so najbolje izpadle iz prve runde, v drugem paketu pa izbor 29-ih iz zadnjih nekaj galerij. Slednji paket je bil narejen res na hitro in bolj iz firbca ter podpore Moo ekipi. Na drugi (podatkovni) strani sem se odločil malenkostno spremeniti tekst in tisto simpatično lobanjico zamenjal s še bolj simpatičnim “Thanks!” oblačkom.

Spet je pošiljka prišla prej kot v enem tednu in spet so me presenetili. Ena škatlica je bila odeta v roza trakec, kot prvič, druga pa v modrega. Zraven so prišle še 4 dodatne vizitke; dve z nadvse prijaznim tekstom “Hey! So nice to see you again.“, ena z oglasom za nalepkice in kartice ter ena s kodo za 15% popust (2RB2CK). Pri tej firmi res vedo, kako ravnati s strankami.

Ker sedaj zaradi velikega števila različnih ne boste mogli videti vseh različnih v živo, sem slikal vse, slike, ki pa so na vizitkah, pa lahko poiščete v galeriji.

Še enkrat močno priporočam Moo izdelke, če ne za vizitke pa za kartice za božične/novoletne praznike, ki bodo prav hitro tu.

Zgoraj levo je stara vizitka z obeh strani, ostalo pa je Moo paket

Moje stare vizitke so postale rahlo zastarele – na njih je bil še vedno naslov bloga http://miharekar.blogspot.com/, ki je že kar nekaj časa preteklost, narejene so bile po takratnem izgledu bloga, slike na njih pa so mi delale sramoto, saj so to slike iz mojih prvih dveh mesecev v svetu fotografije, ko še nisem točno vedel kako in kaj se stvari streže. Zaradi vseh teh dejstev sem vizitke držal bolj zase in jih dal le v primeru, ko je bilo to nujno.

Že kar nekaj časa nazaj je zato prišla ideja o novih vizitkah – takih “fensi”, ki bi sovpadale z najnovejšim izgledom intro strani in bloga. Ko sem si v glavi nekako izrisal, kako bi stvar prišla, sem naokrog poslal prošnje po predračunih – vse od navadnih, pa do ultrafensišmensi PVC vizitk (ala bančne kartice ali osebne izkaznice). Cene za 100 komadov z obojestranskim foto printom, kot sem si ga zamislil, so se gibale med 150€ in 250€, kar je kar precej za študentski wannabe-fotografski žep.

Nato pa sem se spomnil, da sem enkrat pri Hadu videl nek zanimiv post o nekih kul vizitkah. Stvari se reče Moo in me je totalno navdušila. Stran nadvse luštna, enostavna in pregledna, izdelki pa hudi do konca in izredno poceni.

Ni trajalo prav dolgo in že sem izpolnil naročilo za 100 MiniVizitk na katerih bo 8 mojih slik za neverjetnih 13,79€. Ker hočem vizitke podajati kar se da lično, sem si za izrednih 14,99€ naročil še črn usnjen hranilnik za 25 vizitk. Z Googlom sem potem našel še kodo za 25% popust, tako da me je, skupaj s poštnino iz Velike Britanije, vse skupaj prišlo 27,12€, kar je krepko manj, kot vse ostale ponudbe v Sloveniji.

Naročil sem v petek, v ponedeljek sem dobil nadvse simpatičen mail, da je zadeva naprintana in poslana na pošto ter da pride v 5-7 delovnih dneh. Na moje veliko presenečenje pa je paket prispel že v četrtek.

In to kakšen paket – v lični beli plastični reciklažni škatlici, oviti z roza kartonastim trakom, popisanim s simpatičnim tekstom, se je nahajala 101 MiniVizitka – 100 mojih naročenih + 1 s kodo za 15% popust pri prvem naročilu za prijatelje (2RB2CK). Zraven tega je bila še ena lična MiniVizitka, ki je imela na eni strani pošiljateljev in moj naslov ter opis vsebine paketa, na drugi pa tekst “Yay! You are our new best friend.”, ter kartonasta škatla v kateri se je nahajal v mehko blago ovit hranilnik vizitk – vse skupaj pa je bilo zapakirano v lično aluminijasto vrečko.

Vizitke so ultrasimpatične, totalno hude ter definitivno izpadejo precej bolje, kot katerekoli standardne vizitke. Močno, močno priporočam tako podjetjem, kot tudi posameznikom – think small, share big.

Vsekakor bom postal redni kupec Moo izdelkov!