Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Pregled tagov v Toshl na iOS

Najbrž ste prav vsi prebrali naslov tega posta kot “Tošl“, kar je tudi prav. Za kaj gre? Toshl je slovenska mobilna aplikacija za nadzor nad stroški za naprave z operacijskimi sistemi Android, Maemo in po novem tudi iOS.

Mobilna aplikacija je brezplačna, prav tako tudi pregledovanje porabe na spletni strani. Tako lahko z mobilno aplikacijo dodajamo ter urejamo stroške, pregledujemo porabo po tagih (značkah?), ter vse skupaj sinhroniziramo s spletom. Tam lahko prav tako pregledujemo stroške, tudi v obliki zanimivih grafov in jih lahko celo izvozimo v tekstovni obliki.

Za slabih 20$ (oz. po trenutnem tečaju dobrih 16€), pa dobimo pro različico s celim kupom dodatnih funkcionalnosti na spletni strani – cel kup različnih zanimivih in uporabnih grafov, izvoz v Excel, Google Docs ali pdf, poročila po elektronski pošti, iskanje po stroških,… Pro različico lahko tudi brezplačno testiramo za 30 dni in se nato odločimo, če jo potrebujemo ali ne.

Po dobrih treh dneh uporabe sem se že povsem navadil, da poleg tošla iz žepa povlečem tudi Toshl, kamor zapišem strošek. Pregled nad stroški je res uporabna stvar, sploh če je zraven še pregleden in zabaven, kot so grafi na toshl.com. Mogoče manjka slovenska verzija, glede na to, da gre za produkt slovenskega podjetja, ampak po spletni strani sodeč, so fantje usmerjeni bolj globalno, kot lokalno, kar pa sploh ni slaba stvar.

Skratka res odlična aplikacija, ki jo morate obvezno preizkusiti, če imate mobilnik z enim izmed podprtih OS-ov.

Bamboo Pen & Touch

Torej, kot mogoče veste, sem si včeraj v EPL končno kupil Wacom Bamboo. Grafično tablico si želim imeti pri svojem računalniku že od prvega dne, ko sem izvedel, da obstajajo.

Ni naključje, da se mi je kar naenkrat tako mudilo z nakupom. Dobil sem namreč izredno ponudbo iz Gung Ho! Recordings. Gre za založbo, ki zastopa The Japanese Popstars. Če se še spomnite, so slednji uporabili moje fotografije iz EXITa za potrebe albumske knjižice zadnjega albuma We Just Are: Live.

Čeprav zvenijo Japonsko, gre pravzaprav za 3 Irce, ki so ravno pred izdajo novega albuma. Ker so totalno navdušeni nad mojim delom, so želeli na novem albumu imeti izključno moje slike. Zaradi tega so me najprej povabili na Irsko, nato pa grem z njimi na turnejo po svetu. Cilj je narediti čim več norih fotk za noro ploščo, tako da Irska, here I come.

Ja, bil je lep prvi april.

Nabor najbolj znanih spletnih brskalnikov

Včeraj nam je “malo” zagodlo vreme, zaradi česar je odpadel 8. gorski maraton štirih občin. Katastrofalne razmere na progi (0ºC, 60 km/h veter, močan dež/sneg,…) so močno ogrozile varnost tekmovalcev, zato je bila odpoved maratona na žalost neizogibna. Produkt tega napornega projekta, na katerega sem se pripravljal kar nekaj časa, je, namesto gore slik in filmov ter ličnega CD-ja, na žalost samo tale video.

Druga stvar, ki sem se je veselil včeraj, pa bi bilo videnje skupine BRO v živo, ko bi nastopili na Njoki summer festivalu, vendar je, zaradi uničujočega vetra, ta prav tako odpadel. Ker posledično nimam materiala za dva zanimiva posta, se bom malo razpisal o spletnih brskalnikih.

Prvi razlog za to je pogovor z eno kolegico fotografinjo, drugi pa videi poimenovani “What is a Browser?” oz. po slovensko “Kaj je brskalnik?“. Verigo je začel sam Google, ko so na ulicah New Yorka naključnim mimoidočim zastavili to vprašanje. Ker so bili odgovori presenetljivi, če ne celo šokantni, so kmalu sledili še drugi prispevki, med njimi tudi tale iz Ljubljane.

Zakaj torej pišem o tem? Ker je z vidika spletnega oblikovalca/programerja (čeprav nisem nek profi, se vseeno uvrščam nekam v to skupino) naravnost nerazumljivo, da ljudje pod pojmom brskalnik dojemajo iskalnik. Kljub sicer podobnim imenom, gre za dve POPOLNOMA različni stvari. Najbolj po kmečko: spletni brskalnik je program, s katerim pregledujemo spletne strani, medtem ko je spletni iskalnik le ena izmed spletnih strani, ki pa ima zadaj neko tehnologijo, preko katere nam išče po ostalih spletnih straneh.

Zakaj je to dobro vedeti? Ker ni vseeno, kateri brskalnik uporabljate. Večina vas, na veliko žalost VSEH spletnih oblikovalcev po svetu, še vedno uporablja najnajnajNAJNAJNAJslabši brskalnik Internet Explorer, čeprav tega mogoče sploh ne veste. Posledica tega je, da spletne strani morda ne vidite tako, kot bi jih morali, časi nalaganja so občutno daljši, brskalnik vam, zaradi velike porabe pomnilnika in procesorja, upočasnjuje računalnik, sploh pa trpijo vse novodobne spletne aplikacije ala Gmail, Facebook, YouTube,…, ki pa jih definitivno precej obiskujete.

Da še malo karikiram – če uporabljate Internet Explorer je podobno, kot če bi se vozili s staro Katrco, medtem ko bi se za isto ceno lahko peljali s povsem novim Audijem, Alfo Romeo ali celo s Ferrarijem. Ne samo, da greste počasi in neudobno, v njej nimate ne klime, ne iPod predvajalnika, ne električnih pomičnih stekel,…, predvsem pa ste v njej manj varni.

Če ste torej med tistimi, ki vozite Katrco in v tem uživate, ok, če pa bi radi uživali splet v vsej svoji lepoti, kot si ga je zamislil designer spletne strani, brez zatikanja predvajali HD video na YouTubu, hitro pregledali maile, brez problema uporabljali Facebook chat,…, pa ta svoj preljubi brskalnik “pustite stat”, ter ga zamenjate s kakšnim bolj modernim.

Osebno bi vsem, ki ste na Windows platformi (če imate levo spodaj gumb, na katerem piše Start, potem spadate mednje), priporočil Google Chrome, vsem, ki pa uživate lepoto računalnika v Mac okolju, pa kar Apple Safari, ki me je z zadnjo različico, po letih uporabe Firefoxa, končno prepričal. Če pa ste že uporabnik kateregakoli drugega brskalnika ali OS-a pa tako ali tako točno veste, kaj potrebujete.

Olajšajte življenje spletnim oblikovalcem ter programerjem: Prenehajte uporabljati Internet Explorer!

Drobo

Že dolgo nazaj sem pri Jonasu bral o čudežnem robotu za shranjevanje podatkov, ki sliši na ime Drobo.

Do nedavnega sta mi za varnostno kopijo podatkov skrbela dva WD My Book Studio diska, eden kapacitete 500 GB, drugi pa 1 TB. Na manjšega je Time Machine delal avtomatske slike diska, na drugem pa so se nahajale vse slike, filmčki, pomembni dokumenti,…, skratka vse, kar ima (zame osebno) ogromno vrednost in se ne sme “zgubiti”.

Pred kakšnima dvema mesecema pa me je manjši disk začel nekaj zafrkavati in mi sesuvati iMac. Najprej sem pomislil, da je crknila matična iMacu, vendar sem kmalu prišel do dejstva, da je za vse kriv en od FW 800 portov na MyBook-u.

Stvar me je zelo prestrašila, zato sem se odločil narediti korak naprej in vložiti nekaj denarja več v varno shranjevanje podatkov. Ker v Sloveniji (še) nihče ne uvaža Drobota, je bila edina možnost tujina, kjer se je kot najcenejša izkazala nemška spletna trgovina Cyberport, kjer sem naročil drugo generacijo Drobota v kompletu z 2 TB diskovja.

Fora Drobota je, da uporablja BeyondRAID tehnologijo in (z obilico matematike) razporeja podatke na vse diske, ki mu jih damo (vseeno, če so le-ti različne velikosti/firme/hitrosti), tako da ob kateremkoli času zagotovi 100% varnost, če odpove katerikoli od teh diskov, v nekaterih primerih pa lahko zdrži celo odpoved dveh diskov.

Inštalacija je zelo enostavna, diske se praktično samo porine v Drobota in ta že ve, kaj z njimi početi, vse pa še lepo prikaže z LED-icami in prijazno nadzorno ploščo. Vanj sem najprej vstavil diska, ki sem jih dobil zraven, ter vse podatke z MyBooka prekopiral na Drobota. Nato sem razdrl oba MyBooka, da ven dobim še njune diske. Ta postopek je precej bolj enostaven, kot sem si mislil – le odpreš ohišje, odšraufaš 2 šraufka, ki držita “znanost”, ter 4 šraufe, ki držijo disk v ohišju.

Diska sem nato samo vstavil v Drobota, ta pa jih je takoj prepoznal in že začel razpošiljati podatke nanju. Zdaj imam v njem 3-krat po 1 TB diska in 1-krat 500 GB, kar mi skupaj prinese 3,5 TB oz. 2,26 TB varnega prostora. Če mi katerikoli od teh diskov odpove, mi ostanejo vsi podatki, jaz pa le naročim nov (po možnosti večji) disk, ga vstavim v Drobota in spet imam zagotovljeno 100% varnost.

Doma mi zdaj leži še eno ohišje WD MyBook Studio (USB, eSATA in 2 x FW 800 priključki), ki ga za 20€ prodam prvemu, ki se javi. Vanj lahko vstavite katerikoli SATA disk, ki so zadnje čase res poceni, ter tako dobite eksterni disk. Zainteresirani me kontaktirajte.

Logitech G19 z modro osvetljavo

Že pred časom sem pri Hadu izvedel, da Pristop v sodelovanju z Logitechom blogerjem posoja njihovo računalniško periferijo v test. Logitech je definitivno moja go-to firma, ko pride do izbire miške, saj so enostavno daleč najboljši. Blizu jim pride edino Razer, ki pa, po mojem mnenju, nima dobre miške za dolgotrajno delo z računalnikom – nekako mi nobena mi sede tako lepo v roko, kot Logitechova MX Revolution, katero si že kar precej dolgo lastim.

Na test sem dobil že MX 1100, Cordless Desktop Wave Pro komplet, Illuminated tipkovnico ter diNovo tipkovnico za Mac, danes pa so me presenetili z vrhunskim igralniškim kompletom – miško Logitech G9 in tipkovnico Logitech G19.

Miška G9 je z okoli 90€ ena boljših mišk na trgu, saj ji lahko poleg nastavitve teže, zamenjamo tudi “oklep” in si jo tako maximalno prilagodimo našim željam. DPI on-the-fly pa je itak že standard danšnjih mišk.

G19 pa je cirka 200€ vredna tipkovnica, ki trenutno velja za najboljšo normalnemu človeku dostopno tipkovnico. Edina, za katero bi lahko rekel, da je boljša, je Optimus Maximus, ki pa je s svojimi 1300€ vredna veliko več, kot povprečen PC, ne samo njegova tipkovnica.

In kaj je tako posebnega na tej tipkovnici? Prvo nam v oči pade velik ekranček na sredini, resolucije kar 320*240 px, kar zadošča za gledanje filmov. Ne vem, kaj je sicer fora, ampak dejansko se da na njem gledati filme. Bolj uporaben je za to, da kaže porabo RAM-a in procesorja ali pa trenutno pesem, ki se predvaja v našem glasbenem predvajalniku, vsem gamerjem pa kaže vse podatke, ki so za igranje neke igre potrebne, skratka zelo uporabno.

Druga stvar je vrhunska osvetlitev tipkovnice, ki lahko sveti v katerikoli RGB barvi. Razlog pa je ta, da si lahko na vsakem profilu tipkovnice nastavimo še 3 podprofile, za vsakega od njih pa svojo barvo. Hkrati s spremembo barve se spremenijo tudi funkcijske tipke (kar 12 le-teh), kar pomeni, da imamo lahko po 36 ročno nastavljenih tipk, ki so lahko vse od enostavnih kombinacij tipk, pa do dolgega kompliciranega zaporedja ukazov.

Kaj bo meni taka tipkovnica, če ne igram iger? Kot sem rekel, teh 3*12 tipk se da nastaviti na katerokoli zaporedje tipk, zaradi česar imam že vse nastavljeno za še hitrejše delo s Photoshopom, Codo in pa tudi za splošno uporabo (ne morete verjeti, kakšen time-saver je lahko bližnjica za kopiranje in lepljenje).

Že po parih urah uporabe lahko rečem, da sem s tipkovnico super zadovoljen, saj bi bila idealna za moje delo. Edini minus, ki ji ga lahko dodelim je ekstremno visoka cena in pa (zaenkrat) nedobavljivost na našem tržišču s slovenskim znakovnim naborom. Še nekaj slikc.