Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Navihana Tina

Včeraj je skupina Tabu v Kinu Šiška priredila veliki otvoritveni koncert turneje 42. Zame ima tak samostojen koncert Tabujev še večji pomen, saj so prav oni nekako krivi za to, da sem se sploh začel ukvarjati s koncertno fotografijo.

Za kaj gre? Daljnega 4. septembra 2004 sem namreč zadel karto za koncert Tabujev v hali Tivoli, kot otvoritveni koncert za turnejo Lun(LaGun. Takrat je bila v vlogi pevke še Nina, zdajšnja Tina pa ji je družbo delala na backvokalih.

To je bil moj prvi večji koncert, ki sem ga doživel v živo, tam pa sem se počutil tako noro, da sem se odločil, da želim stalno hoditi po koncertih. Ker sem doma z Gorenjske, se je v meni prebudil duh škrtosti in tako sem postal “koncertni fotograf”. Zelo hitro sklenjena najstniška odločitev je krepko spremenila tok mojega življenja, vendar je dobrih 5 let kasneje niti malo ne obžalujem, prej nasprotno – ne vem kako bi lahko bilo bolje.

Včerajšnji koncert sicer ni bil razprodan, vendar pa je vsem, ki vas ni bilo, lahko nepopisno žal. Definitivno je bil to en boljših koncertov v zelo dolgem času – vse od glasbe, scene, scenarija, kostumov, luči,…, vse je bilo naravnost perfektno.

Pa da ne bom preveč razlagal, si raje oglejte galerijo.

Nina je navdušila Orto

V Orto baru je bilo spet živo, saj je svoj debitantski album predstavila Nina Osenar. Kritiki z albumom sicer niso preveč navdušeni, a v Ortu je bila situacija povsem obrnjena – klub je bil namreč skoraj povsem poln.

Glasbeni prvenec MissUnderstood je nekdanja misica in Playboyevo dekle ustvarjala kar tri leta, k sodelovanju pa je povabila mnogo priznanih slovenskih glasbenikov.

Na odru so se ji včeraj pridružili še Mate Brodar na back vokalih in kitari, Bojan Zupančič na saksu, Ivo Rimc na bobnih, Jernej Kržič na basu ter Igor Matkovič na klaviaturah.

Kar se tiče samega zvoka, se je slišalo super, le vokala je bilo ob vsem nažiganju ostalih inštrumentov malce manj. Ne morem se odločiti ali je to dobro ali slabo, vendar vsekakor so se komadi v živo slišali zelo dobro.

Koncerta je bilo kar hitro konec, bisa ni bilo, prav tako pa ni bilo poklona publiki. Vem, da je bila to promocija, ki je bila v večji meri namenjena medijem, vendar vseeno bi se nam lahko poklonili v znak dobre volje.

Še galerija.

Vidno razpoloženi Omar

Na predvečer rojstnega dne, sem se kaotičnim vremenskim razmeram navkljub odpravil v Orto, kjer je koncertiral Omar. Snega je bilo po cestah res preveč, standardna Orto “parkirišča” ob cesti pa so bila zaplužena.

Posledično sem koncert malenkostno zamudil, ampak nisem bil edini, saj se je lokal vztrajno polnil do nekje sredine koncerta. Končni obisk je bil precej večji, kot je katerikoli od nas pričakoval, tako da se je koncert res razživel.

Dober obisk se je poznal tudi na odru, saj so z vsakim dodatnim obiskovalcem, ki je vstopil v klub, v bandu dobili še več energije ter želje po dobrem špilu.

Če bi pogledali včerajšnjo publiko z vidika manjšin, potem smo definitivno zmagovalci fotografi. Že tako nas je bilo precej, potem pa se nam je pridružil še Trkaj.

Poleg odličnega “železnega repertoarja”, smo na koncertu lahko slišali kar nekaj novih melodij, ki jih bomo kaj kmalu lahko slišali na novem albumu.

Skratka, res dober špil. Galerija in pa wannabe videospot za Stop.

P.S.: Tole je točno 500. post na tem blogu.

Pikl, Magnifico ter Dagi

Kot lani, je tudi letošnji december v Cvetličarni poživil eden in edini Magnifico. Lanski best-of je zamenjala božična verzija junijskega koncerta v Križankah.

Že znana kvalitetna postava se nič ne spreminja – Robertu Pešutu – Magnificu na odru družbo delajo Aleksander Pešut – Schatz!, Robert Pikl in Anže Langus Petrović –Dagi, oz. na kratko Balcountry Quartet. Za balkanski pridih se jim na odru občasno pridružita Luka Ipavec in Jure Gradišnik na trobilih.

Mogoče sem edino potiho pričakoval kakšnega glasbenega gosta, tako kot lani v Cvetličarni ali pa letos v Križankah, vendar iz tega žal ni bilo nič.

Tokratni koncert je bil veliko bolj živ, kot tisti pred kratkim na Bledu, že iz preprostega razloga – tam je šlo za sedeči koncert, tu pa so  ljudje prišli na žur.

Po koncu vrhunskega koncerta pa je prišlo na vrsto pozibavanje v disco ritmih ob zvokih skupine Golden Shower.

Še galerija in pa film.

Jean-Benoît Dunckel v elementu

Po zelo dolgem času me je spet zaneslo v halo Tivoli. Razlog za to je bil nastop francoskega dua Air.

Air sta žal širši slovenski publiki precej neznana. Na kratko: gre za duo, ki ga sestavljata Jean-Benoît Dunckel in Nicolas Godin. Nastala sta že leta 1995, nedavno pa sta izdala nov album poimenovan Love 2. Ustvarjata umirjeno, sproščujočo, na čase pa tudi psihadelično, elektronsko pop glasbo. Primer je recimo zadnji singel Sing Sang Sung, ki pa ga včeraj na žalost nismo slišali.

Pred njima so nastopili We Fell To Earth, ki so naleteli na bolj ali manj prazno dvorano. Le-ta se je sicer počasi polnila, v veliki meri zahvaljujoč zanimivi glasbi, ki jo je skupina ustvarjala na odru.

Po kratki pavzi pa ta bila že na odru Air, skupaj z vso ostalo ekipo glasbenikov, oblečenih v črno in potisnjenih v ozadje. Zaradi precej drage vstopnice (39€), dvorana še zdaleč ni bila polna, vendar pa je bilo dovolj ljudi, da se je samo od sebe ustvarilo prav čudovito vzdušje.

Galerija.