Mar res že dve leti počnem isto?
Filed Under (Fotografija) by MR Foto on 06-03-2009
Danes sem med googlanjem praktično ponesreči naletel na Kristijanov post, kjer sem med komentarji našel Mitjevega (na sliki zgoraj), ki me je malenkostno presenetil. Kristijan je z bloga komentar žal zbrisal (čeprav ne vem zakaj), zato sem ga objavil kot sliko.
Da že na začetku izrazim moje stališče glede kritik – sem VEDNO odprt do konstruktivnih kritik, ki so mi dane v živo, na blogu, na Facebooku,…, kjerkoli, kjer vem kdo mi kritiko daje. Najbolj pa sovražim kritike anonimnežev, ki (večinoma) sploh ne vedo, kaj govorijo, le ne prenesejo, da je kdo na kakršenkoli način boljši in je deležen večje pozornosti od njih samih, po domače rečeno – so mu fouš. Prav kritike pa so tisto, kar me žene naprej, da delam bolje, da poizkušam narediti stvari drugače,… Kritike so izrednega pomemena, saj, kot pravi popularen rek med fotografi: “Od pohval samo ego raste“.
Mitja je med drugim zapisal: “…fotografije v slogu Mihe Rekarja, ki, mimogrede, že 2 leti dela isto in ne naredi nič novega, so namenjene za domačo uporabo, jih ne bi imenoval reportažne fotografije, tehnično so pa žal kot bi slikal s kompaktom za 150 €…” in “…poiskati si moraš pravi zgled, ne Mihe Rekarja in podobnih fotografov, zgled išči pri pravih fotografih…”.
Prvo kot prvo se mi ne zdi, da bi že dve leti počel isto, saj sem bil takrat izključno koncertni fotograf, zdaj pa pokrivam evente praktično vseh vrst. Tudi same fotografije, ki jih zajemam zadnje čase, se mi zdijo povsem drugačne od tistih izpred dveh let in več. Sam pri sebi mislim, da se stalno učim in izboljšujem, vse izključno iz prakse.
Če pod “pravega fotografa” misliš fotografa s takšnim profesionalnim nazivom, potem to res nisem, saj sem se vsega kar znam naučil s prakso na terenu ter od drugih fotografov. Nimam nobene teoretične podlage ali kakršnegakoli tečaja, žene me samo ljubezen do fotografije kot hobija, ki mi pobere največ časa, denarja in resursov. Sem ljubiteljski fotograf, ki svojih storitev niti slučajno ne nudi kot profesionalne. Moje izobraževanje namreč poteka v povsem drugi sferi – IT.
Mitja, lepo bi te prosil, če se mi lahko predstaviš, mi poveš kdo si, da se lahko dobiva ob kavi (ali kakšni drugi pijači) in mi poveš, kaj te na mojih fotografijah moti ter kako bi jih lahko izboljšal. Kot sem rekel, sem izredno odprt za kritike. Le za anonimne pa ne!
Slovenska zavist pa ne preseže svojih meja..
Se strinajm z Joštom
O glej, sami domači komentirajo 🙂
Jaz mislim, da je z “2 leti isto” (slovnično pravilno bi bilo sicer enako, ne isto) mišljeno pač to, da so si fotke med seboj precej podobne. Saj sam veš, kako je to, recimo improliga… Podoben setup, podobna osvetljava, isti objektiv, isti fleš, praktično enak wb… Če bi hotel narediti odmik od enoličnosti, ti ostane le še ekstremna postrodukcija (ali pa eksperimentiranje). Oboje žal ne pride v poštev, ker je bistvo pokrivanja dogodka v tem, da verodostojno pokažeš, kaj je bilo in kako je izgledalo. Brez kloniranja in spreminjanja barv in podobnih hecev, ki si jih lahko nekateri, ki fotkamo zgolj zase, lahko privoščimo.
Moj nasvet za zadovoljiti take izbirčneže pa bi bil recimo tak: pelji kdaj fotoaparat na sprehod podnevi, ven iz Ljubljane. Brez fleša 🙂 Morda pa spoznata kaj novega, zanimivega… In drugačnega. Pa četudi ne objaviš. Včasih paše slikati malo zase, za filing.
Ojej, spodaj pa spet captcha, ki je ne znam prebrat. Aksimet ni dovolj? 🙂
lp
Naj pokaze, kateri so ti pravi fotografi in potem primerjamo fotografije.
Po moje se bodo nasle stvari, iz katerih se lahko ti naucis kaj novega in pa ZELO veliko tistih, pri katerih se lahko ‘pravi fotografi’ ucijo od tebe! 😉
Ne se sekirat! Naj tvojo stran da pod spam, da ne bo navadnih slik gledal. Tako naprej!
@Klemen: Jah jest fotkam s flešom samo partyje in nič drugega 😉 Drgač grem pa dostkrat tko na sprehod s fotkičem al pa marskej in ne objavm kle, ker pač ne paše sem. Mislim pa da je imel Mitja pripombe prav na mojo reportažno fotografijo in ne na kaj drugega…
Captcha je pa najbl enostavna od vseh…dve angleški besedi, največkrat čist simpl, če ti pa ni ql maš pa zlo lep refresh k ti zamenja u trenu oka 🙂
@David: Hvala 🙂
Ah, aksimet je mnogo enostavnejši za end-userja 🙂
Hmm, jaz pa nisem tistega originalnega posta prebral, ampak pač komentar, kot je naveden zgoraj, in ga interpretiral tako… Najbrž se strinjaš, da so si fotke v tvoji galeriji podobne, vsaj po tehnični izvedbi. Nekoga, ki išče pestrost in raznovrstne kreativne poskuse, to lahko zmoti. Nekdo drug pa to sprejme kot reportažno galerijo (ta drug sem recimo jaz) in se mu zdi, da opravljaš izvrstno delo 🙂
ojej, spet čudne besede, kaj je to “pirie”, hudirja 😀
Uh, zanimiva debata. Ja, hudič je, če ti nekdo reče, da so tvoje fotke povprečne, medtem ko ti nekdo drug reče, da so ok. Kdo ima sedaj prav? Jaz bi iz tega štartal, potem pa naprej razmišljal. “Ni vedno tvoj sovražnik tisti, ki te porine v drek in ni vedno tvoj prijatelj tisti, ki te potegne iz njega.”
Zanimiva debata. Sem se ob tem spomnil kako mi je pred kratkim eden največjih slovenskih fotografskih mojstrov popljuval moje fotografije, za katere sem na največjih salonih po svetu dobival nagrade. Mogoče je bil takrat neprijeten občutek, občutek žalosti, danes pa mu lahko rečem hvala, ker mi je dal nov zagon in drugačno razmišljanje o fotografiji. Mogoče sem njegovo kritiko vzel kot verodostojno, ker ima pač tak renome, vendar tudi ko mi čisti laik da kakšno repliko na moje fotografije, se malo zamislim. Koliko pa jo upoštevam pa potem vidim, ko se malo poglobim v njegove besede in vidim ali je čisto mimo usekal, ali pa ima morda res prav. Tisto kar je Mitja napisal o tebi ne bom komentiral, ker je malo preveč na osebnem nivoju in se na to področje ne bom spuščal, dejstvo pa je, da ima Mitja nekaj prav, kar bi morali upoštevati VSI fotografi in ne le ti: “Bistvo reportažne fotografije (po mojem to velja za vsa področja ne le za reportažno) je, da zajame občutke in čustva” ter tale stavek “lovi trenutke, eksperimentiraj z nastavitvami,…” Še moj nasvet: Fantje ostanimo odprtih glav!
Mislim, da je bil zgoraj napisan komentar Mitje zares odlična iztočnica za še boljšo debato. Zato, Mitja, hvala za kost, ki si nam jo vrgel. Sem prepričana, da nas bo kar nekaj, ki jo bomo ‘glodali’ …
Pa da preidem k stvari, saj se sicer zna zgoditi, da bom požela negativne kritike že samo zaradi besed … (le cinična pripomba) … V naši Sloveniji je namreč (na žalost skoraj) vedno tako, da se le redko koga pohvali, pogosto pa se na račun člankov, besed, knjig in drugih umetniških del, ne nazadnje tudi fotografij, izreče veliko več negativnega in povsem neutemeljenega. Naša mala deželica pod Alpami, o kateri tako radi govorimo v širni Evropi, je še vedno zelo zaplankana (nerada se opredeljujem na tak način in čeprav sem tudi sama ponosna državljanka te države, pa je to pač žalostno dejstvo) in rabili bomo še nekaj časa, da se bomo lahko postavili ob bok mogočni velesilam, ki uspešno jadrajo med zdravorazumsko tekmovalnostjo, a hkrati tudi morebitnim porazom, ki včasih sledi. Zakaj je vedno treba pljuvati po drugih ljudjeh in jih izpostavljati brez konkretnih razlogov? Pogosto samo zato, da je ego potešen in hm … samozavest definirana serijsko.
In ker danes govorimo o fotografijah Kristijana in tako (oz. očitno zaradi njih) tudi tvojih fotorafijah, Miha, je vse, kar na tem mestu lahko rečem, to, da ja hvala bogu!, da ima Kristijan kakšnega ‘idola’, po katerem se zgleduje ali mu daje navdih, inspiracijo, po kateri se uči. Kaj bi bilo, če se Cankar ne bi zgledoval po Zolaju ali pa če na kultne Niete ne bi imeli vpliva The Beatles, Sex Pistols in drugi? Vse to le pomeni, da se ustvarja novo delo, krepi ustvarjalnost. Nekateri umetniki delajo enake umetnine celo življenje in Picassoja poznamo po posebni vrsti ustvarjanja, Annie Leibovitz po serijah fotk, spet nekoga drugega smo si zapomnili po njegovem svojevrstnem dojemanju sveta …
Gre torej za povsem individualno umetniško refleksijo, ki jo vsak posameznik dojema popolnoma na svoj način. Pa to ni nič slabega, saj je fotografija področje, ki odkriva nove sfere razmišljanja in dojemanja. Zato se je tudi pri opredeljevanju posameznih ‘žanrov’ zares težko opredeliti in jih postaviti v neke okvirje. In zakaj bi sploh jih? Zakaj bi morala reportaža, ki jo delaš ti in ki je tvoj način dela, biti enaka reportaži, ki je morda ta trenutek definirana kot taka? To je tvoj pristop k stvari in to je način fotkanja, po katerem si postal znan. In prav je tako! Uspeva ti prekleto dobro. Vsak posameznik si ustvari svoj stil in zagotovo si si ga v vseh teh letih upravljanja s fotoaparatom ustvaril tudi ti. To, da se nekdo zgleduje po tvojem načinu, pa tudi verjento visoka obiskanost tvojih galerij in ne nazadnje povpraševanje po fotkah s strani naročnikov, pa kaže le na to, da delo opravljaš dobro in to je lahko le pohvala in zagon za nadaljevanje na tak način in s takim pristopom. Hja, ker če vse to štima, očitno delaš prav, zato pravim – kapo dol!
Vsi, ki delamo v medijih, vemo, kako prekleto težek je ta poklic … ko je treba pogosto sredi dneva, v poznih večernih urah, pa tudi ponoči, iti na dogodek, opraviti delo korektno in tako, da boš zadostil zahtevam urednika ali naročnika. Naslednji dan te nihče ne bo vprašal, če si se naspal in kako je potekal tvoj delovni dan – oni hočejo le končni rezultat in fotke, ki jih bodo objavili, ti pa boš za to dobil plačano.
No ja, in ker na tem mestu ni relevantno razpravljati, kdo je pravi fotograf (vemo, kajne, da je to zelo subjektivna ocena) in s kakšno opremo fotografira (tudi to dejansko nima prav veliko, ali če hočete – ključne – veze z dobro fotografijo), alhko rečem, da še dobro, da je naša država tako svobodna! … da lahko o stvari ta trenutek tudi razpravljamo (in ne nazadnje, da smo tako svobodni, da je Mitja lahko zapisal tudi svoje mnenje, z katerega ima pravico, da ga izreče, pa čeprav pod anonimnim imenom ali kakorkoli durgače).
Ne smemo pa pozabiti, da lahko le dobra komunikacija vodi do konstruktivnega dialoga, pa četudi so mnenja povsem različna, so vendarle enakovredna. Jaz verjamem tistim ljudem, ki trdno stojijo za svojimi stališči, utemeljijo svoj pogled na obravnavano stvar in argumentirajo tisto, o čemer govorijo. A hkrati tudi verjamem tistim, ki so pripravljeni na dialog in sprejmejo drugačno mnenje. Ker prav to pomeni, da se lahko delo še izboljša in vrednoti ter definira in oblikuje v razsežnosti, za katere morda sploh nismo vedeli. Zato sem prepričana tudi, da se bo kmalu oglasil tudi Mitja in razjasnil dilemo o tem, kakšno je njegovo mnenje in ga ustrezno podkrepil.
Zgoraj napisano je moja refleksija in pogled na celotno (trenutno perečo) stvar, zares super pa bi bilo slišati še kakšno mnenje.
No ja, bom še malo soli natresel … če pogledam party fotke, najsi bo to Miha, Petra, Nejc, Žiga … saj ni neke blazne razlike med njimi. Ali se motim? Samo kot primer. Mislim, da je nezadovoljstvo glavno gonilo napredka, če te vsi trepljajo, je hudič.
mihec… komentarji znajo včasih bolet, pa čeprou niso resnični in čeprou se sam zavedaš, da so bli napisani/spregovorjeni zaradi nevoščljivosti. Tko pač je…
Tko kot si reku, vsak komentar je dobrodošel, vsaka kritika, tako pozitivna kot negativna. n atem se učimo in dobimo neko povratno informacijo o našem delu. Tut jst vedno sprejmem kritike, čeprou priznam, da učasih mal zabolijo… Ampk to je le ENO mnenje od vseh… Več kritik, bojlše je…
Pa nej še to rečem… če si temu anonimnežu le povprečnež, kako to, da pozna tvoje delo za 2 leti nazaj??? Jst se nekega povprečneža definitvno ne bi spomnla za dve leti nazaj, ker verjetno zaradi povprečnosti ne bi spremljala delo. Tale Mikec te pa očitno kr fajn pozna, tko da… očitno fajn spremlja tvoje delo… mogoče fan? ha ha ha… verjetno je res, nevoščljivost je pa vedno lahko velika, kaj čmo… vsi smo le ljudje 😀
Miha, osebno so mi tvoje fotke zelo vsec, moram pa recti, da sta mi v zadnje pol leta najmanj 2 fotografa (amaterja sicer) povedala ravno to, kar je Mitja povedal v komentarju..
bolj me skrbi to, da je tule 90% komentarjev, kjer se povdarja odprtost in dialog, hkrati se pa pljuva po mitji.. da ne omenjam fousije, ki jo, ce smo iskreni, furate tule gor, kakor tudi mitja.
@Jošt & Mikec: genau 😀
@ludvik: hvala 🙂
@Klemen: tip se je obesil predvsem na reportažno fotografijo in le-ta mu ni všeč v mojem stilu…
@Alan: Dobr rek, ki še kako drži 🙂
@Žiga: Bolj zajeti občutkov, kot to počnem na koncertnih fotkah, ne morem. Poglej si kakšno reportažo s koncerta. Na partyju pa pač ne vem, kako bi lahko zajel občutke folka, ki je vsak obrnjen drugam…če imaš kakšen primer, bi bil zelo hvaležen. Vodilna svetovna nightlife stran tilllate.com ima npr. fotke, ki so, vsaj po mojem mnenju, precej slabše od naših…
@makica: uf, dolg ampak ODLIČEN komentar…se podpišem pod vse!
@Alan: Kot sem rekel že Žigu…poglej na tilllate in povej če so kaj boljši oz. bolj kreativni…pri partyju je pač to več ali manj to…ne vem, kako bi lahko zajel kaj več…
@Petra: Kot sem že večkrat omenil…prosim, kritizirajte me, samo kontruktivno in s predlogi in ne za nicki in psevdonimi, ampak s pravimi imeni!
@Darko: Hvala, samo, jaz sem tudi amater! 😉
Naj Mitja pokaže svoje fotke pa da vidmo..
Mihi,Tvoj blog in fotke so super.. keep it that way!!
Tvoj Fan Dagi
Miha nisem mislil le tebe, zato sem zapisal VSI fotografi, kar pomeni, da ne mislim le tebe, temveč vse fotografe, ki primejo fotoaparat v roke in želijo ZAVESTNO ustvariti dobro fotografijo (se pravi, da se jim ne “usirje” dobra fotografija, ampak, da razmišljajo kaj počnejo) Kot sem že zapisal se nisem spuščal na osebno raven in komentiral tvojih fotografij oz. jih s komerkoli primerjal. Nisem koncertni fotograf in imam v primerjavi s tabo zelo malo izkušenj s koncertno fotografijo. Vendar, če me vprašaš kaj storiti drugače ti bom zopet odgovoril, kar zopet velja za VSE fotografe – eskperimentiraj! Ker pa si želel konkretni odgovor pa samo en kratek brainstorming – naredi eno reportažo popolnoma brez flasha, delaj na konceptu in ne na posamezni fotografiji,… in še in še se lahko najde. Fotografije seveda ne bodo komercialne in zanimive za medije, boš pa vsekakor prešel na nek nov stil fotografiranja, ki ga lahko čez čas dobro razviješ.
Nočem bit sedaj nekaj pametn, vendar če si me že “potegnil” za jezik sem ti odgovovril 🙂
@Dagi: Tnx 😉
@Žiga: Lih jest sem eden tistih koncertnih fotografov, ki vedno forsira fotkanje brez fleša, ravno v tem sem malce drugačen od drugih. Kot sem že napisal, fleš uporabljam samo na partyjih, ker tam pač drugače ne gre 😉
Evo lej kej takšnega sem imel v mislih
http://caetano.1x.com/photos/
-prvih 11 fotografij
Sicer gre za manjši klub in je bilo manj ljudi, vendar tudi na večjih koncertih se da narediti kaj podobnega.
Hude slike
Izvirni komentar, ki je osnova tega zapisa, je napisan v ostrem in nemara barbarskem jeziku. Nihče med nami ni tolikšna avtoriteta, da bi smel zapisati, kaj je bistvo reportažne fotografije in na tej osnovi soditi delo nekega drugega fotografa. Iz razlogov, ki so predolgi, da bi jih tu zapisal, to ni možno in kaže zgolj na nepoznavanje narave fotografije iz strani avtorja zapisa (oz. komentarja).
HOWEVER, strinjam se z ugotovitvijo, da je ob pregledu 2 letnega dela (vsaj kar je objavljeno na tej strani) možno najti relativno malo raznolikosti v smislu fotografske tehnike in izraza. Jebiga – bobu bob!
Kar pa ne pomeni, da je potrebno to ugotovitev nujno vrednotiti kot slabo!!! Eno je dejstvo, drugo je vrednotenje dejstva.
Dobra stran tega je gotovo to, da so številni dogodki dokumentirani v relativno solidnem, predvsem pa stabilnem slogu, zaradi česar lahko gledalec točno ve, kaj lahko pričakuje od avtorja v prihodnje. Komur je ta stil všeč, bo zagotovo še dolgo lahko užival ob tvojih novih albumih. Komur ni, se pač ne bo vračal. Poleg tega so dogodki dokumentirani s precejšnjo mero realizma, kar je izredne vrednosti za zgodovinski arhiv (sploh če se boš odločil fotografije deliti pod Creative Commons licenco). Ta vrednost s časom samo narašča.
Je pa po drugi strani škoda, da ne iščeš kaj dosti drugih rešitev. Sploh ker fotografiraš večinoma zase. Kdor se mora prilagajati željam naročnika ima iz tega stališča veliko bolj zaprte možnosti in ti, ki teh omejitev nimaš, bi si lahko resnično več privoščil. Nisi pa seveda tega nikomur dolžan – če ti paše slikat tako kot pač slikaš – imaš do tega vso pravico.
In morate se (to pa leti na komentatorje, ne na Miho) znati soočiti tudi z negativno kritiko. Seveda ni nič lažjega, kot napisati nekaj žoltih besed. Toda še veliko lažje je te besede brez prave podpore in argumentacije označiti kot “fovšijo”. Eno in drugo kaže zgolj na nepoznavanje tematike in podcenjevanje globine fotografskega izraza.
V celoti mi ni jasno kaj se ti razburjas bol kot tebe so kritike letele na mene in se cist nic ne sekiram, zdajle pa si pravo dramo narediliz tega komentarja 😉
No po drugi strani pa lepo sa ti ni vseeno.
Ja Miha, je treba znati kritiko sprejeti. Tvoje fotke poznam kar od začetka, saj smo na dovolj zadevah slikali skupaj in se tudi meni zdijo skozi različne tvoje objave dost podobne. Zdaj a je to dobro ali slabo boš sam vedel, če misliš da res hudo ujameš koncert ali party potem bo že uredu, ker so potem vse dobre ali nekaj takega … vsak ima svoje mnenje, meni se fotke, ki jih objavljaš, ne zdijo noben presežek, pač moje mnenje. Ampak mnenj je milijon, tako da, kaj češ se zdaj sekirat in objavljat, da je nekdo nekje napisal en stavek o tebi.
Aja, glede party fotk. En link si že dobil, evo še enega, ker tista tvoja švicarska stran je bolj poden glede fotk, jaz jo nebi imel za neko referenco… http://www.ambrel.net/
Lp Samo
Uff – ta pa sedi
Mene bolj to bode, da se zdej zgovarjas, da si amater. Zajebi, dobr fotograf si, pac nekateri prevec gledajo tvoje slike in lahko opazjo, da je vse po istem principu – kar se ne pomen, da so vse zaenkurz. 😀
P.S.: Tud v drugih poklicih se dela pozno v noc 😀 😀 😀
@Žiga: Tele mi res niso neke reportažne fotke. Tip se je obesil na moje reportažne fotke in tole, kar si ti dal ni reportažna fotografija.
@Nikio: Vzeto na znanje…
@Kristijan: Komentar je res napisan tebi, vendar v njem kritike letijo direktno name…preberi še enkrat post, sem lepo razložil…
@Samo: Tvoje mnenje itq ful spoštujem, ker so tvoje fotke itq zmer ful hude. Vem, da ni nekaj kreativnega napredka v mojih fotkah, samo tehnični napredek pa mislim da je. Tale link, ki si mi ga dal je šel pa takoj pod favourites…tle mam pa velik za preučit, hvala 🙂 BTW tilllate res nima presežkov v fotografiji, samo je pa daleč najbolj obiskana stran na področju night entertainment pokrivanja dogodkov v Evropi 😉
@BGH: Definitivno sem amater. Če si profesionalec, to pomeni, da je to tvoj poklic, opravljaš v glavnem samo to in se s tem tudi preživljaš. Zaenkrat je fotografija pri meni večji minus, kot plus, kar je definicija za hobi, vse, kar počneš za hobi, pa je amatersko delo 🙂
Jaz bi samo še nekaj dodal. Zahteva po izvirnosti v (vizualni) umetnosti je relativno nova pogruntavščina. Kolikor je meni znano, šele od renesanse, toda zahteva po “čustvih in vzdušju” več kot 150 let ne more imeti, raje manj. In dlje kot gremo nazaj, manj je zasledimo.
V antičnem Egiptu se je slog “risanja” v 2000 letih civilizcije komaj kaj spremenil. Razlike opazijo samo strokovnjaki. Nihče ni od egipčanskega slikarja pričakoval, da bo napravil nekaj “novega” in izvirnega, pač pa le, da bo dobro opravil svoje delo po ustaljeni formuli.
Enako velja za muslimanske izdelovalce ornamentov in preprog. To ne pomeni, da so bili vsi enako dobri, nekateri so res ustvarjali presežke, ki so dvignili standard tudi za ostale, toda tega se od njih ni primarno pričakovalo.
Šele renesansa je ustvarila status umetnika! Pred tem se o umetnikih sploh ni govorilo. To so bili obrtniki, kot danes zidarji v gradbenih podjetjih – anonimneži!
Toda šele z Van Goghom se pride do resnično samoizrazne umetnosti. Prej ni bilo tega, da nekdo slika “zase” in da mu je iz tega stališča dovoljeno izražati sebe (dokler slikaš za naročnika, to ne gre tako). Vendar to ne pomeni, da so bila dela predhodnikov kaj slabša. Dela srednjeveških umetnikov niso narejena, da bi izražala čustva, pogosto so štancana po eni in isti formuli, pa vendar so nekatera med njimi dela izredne vrednosti, popolnoma enakovredne kasnejšim mojstrom (Giotto, Michelangelo, Rembrandt, Van Gogh….)!
Kar hočem povedati je to, da sta večini (praktično 98%) naše umetnostne zgodovine zahtevi po inovativnosti in samoizraznosti popolnoma tuji, pa vendar umetniška dela zaradi tega niso bila nič slabša! To je breme, ki se na pleča umetnika nalaga šele zadnjih (nekaj) sto let. In to breme je marsikdaj nepotrebno, česar se v nekaterih drugih panogah tudi zavedamo.
Od terasnega benda se ne pričakuje, da bo za vsako poroko napravil nove komade, od TV voditelja se ne pričakuje, da bo za vsako nedeljo pripravil nov koncept oddaje, enako ne za kolimnista dnevnega časopisja, itd… Od njih se pričakuje, da bodo za svojo nalogo imeli razvito dovolj dobro forumulo, ki jo bodo zanesljivo in stabilno izvajali. To kvalitete njihovega dela v ničemer ne zmanjša!
Enako ni potrebno od vseh zvrsti fotografije pričakovati in zahtevati izvirnosti!!! Za določene zvrsti (predvsem tiste, ki se navezujejo na dokumentaristiko) je povsem sprejemljivo in celo DOBRODOŠLO če ne poskušajo non stop nečesa novega izumljati, pač pa da izvajajo isto formulo na isti način ter s tem zagotavljajo kontinuiteto podatkov in poročanja (enako kot že nekoč Egipčanski slikarji, ki so ravno zaradi tega ustvarili neprecenljiv opus).
Oprost, narobe sm se izrazu, neglede na to, da si amater in se s tem ukvarjas ljubiteljsko, mas tok kvalitetne fotografije, da bi bil komot tud profesionalc in da ma verjetno kateri izmed profesionalnih fotografov lahko tudi slabse slike kot ti.
Takili razni Mitje ne pišejo kritik samo na tvoj račun, ampak nasplošno na račun vseh, ki se s čimerkoli ukvarjajo. Vedet moraš, da ta tip Mitja očitno nima drugega dela kot da piše komentarje po netu. Men so tud razne 12letnice pisale, nej najprej pošlihtam svojo kožo, poj pa komentiram RBD – btw, kaj ma koža veze z RBD? 😀 Mitja, tud jest bi šla s tabo na kavo da mi malo na širše razložiš kaj je tako narobe z Mihovimi fotografijami. Nas je fotkal že milijonkrat, vsakič so bile slike in TUDI ODZIVI NANJE več kot odlični. Mitja, daj predstavi se nam kdo si, da vidimo kaj pa ti počneš u lajfu in kaj si dosegu.. LP Anja Baš