Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Dado v elementu

V Orto baru je včeraj skupina Anavrin predstavila svoj nov album, ki smo ga pričakovali že dolgo dolgo dolgo časa. Album sliši na ime Atopic in je zelo zanimiv mix različnih glasbenih variacij rocka.

Koncert so začeli malo pred 23. uro in v dobri uri predstavili najboljše komade, ki jih premorejo – tako z nove, kot tudi s prejšnje plate.

Skupini v postavi Matej Selan (bobni), Anej Kočevar (bas), Marko Lavrič (kitara), Anže Hvale (kitara), Damir Lisica (vokal) in Grega Nahtigal (synth, posebni efekti), se je za en komad pridužil še pevec world :: within – Jan Jenko.

Kljub manjšim tehničnim težavam s kitaro, je bil koncert fenomenalen. Sploh smo bili srečni fotografi, ker smo (vsaj zase lahko rečem) prvič res uživali v fotografiranju v Ortu. Luč je bila odlična in zelo zanimiva, kar je omogočalo precej bolj svobodno in izvirno slikanje, kot ponavadi.

Galerija.

Tudi ognja ni manjkalo

Kot zadnjih 11 let, se je tudi letos na prvi december zgodil koncert v čast dneva boja proti AIDS-u. Za razliko od preteklih let, se ni dogajal na Kongresnem trgu, ki je trenutno eno samo veliko gradbišče, ampak na Mestnem trgu, neposredno pred Magistratom.

Tudi tokrat je koncert prirejal Projekt Virus, žal pa je bilo oglaševanje bolj slabo. Ker nisem iz Ljubljane, sploh nisem vedel za obstoj koncerta, do včeraj okoli 17-e ure, ko sem na Facebooku povprašal, če je kje tisti vsakoletni anti-AIDS koncert.

Koncert so že ob 18-i uri začeli primorski Sons, katerih večji del nastopa sem žal zamudil.

Sledili so Aperion, ki so žanrsko še najbolj izstopali iz ostalega nabora bandov. Vseeno so, predvsem s priredbami, poskrbeli za vsesplošno zadovoljstvo.

Naslednji na sporedu so bili Billysi, ki so nedavno nastopali v Orto baru, pa sem jih takrat žal zamudil. To je bil tudi glavni razlog, da sem včeraj prišel na koncert.

Največ hrupa med publiko pa so definitivno povzročili predzadnji nastopajoči – Zablujena generacija.

Ker se mi je mudilo naprej v SubSub na dobrodelni stand up, sem Murata & Josea žal moral izpustiti.

Bilo je super, takšnih brezplačnih koncertov v Ljubljani kronično primanjkuje. Galerija.

Vedno glasni Nick

Včeraj je v sklopu solo akustične turneje Death Acoustic v naše konce zopet prišel Nick Oliveri. Nazadnje smo ga pri nas lahko videli v Ortu pred tremi leti z eno od njegovih skupin Mondo Generator.

Death Acoustic uspešno poimenuje brutalen in sovražno nastrojen karakter glasbe, s katerim si je pridobil status zastrašujočega izobčenca. Nick ostaja brezkompromisen, angažiran in neposreden, kar še najbolje prezentira v lastni glasbi, na lastnih nastopih.

V takem poznavanju človeka sem se z željo, da mi podpiše moje slike izpred treh let, s strahom odpravil v zaodrje. Tam pa sem bil ob njegovi neizmerni prijaznosti povsem šokiran. Z veseljem mi je podpisal slike, rekli smo še par besed, nato pa sem se odpravil pod oder.

Kot gostje so najprej nastopili zmagovalci letošnjega YounGunZ natečaja, zagrebški stoner-grunge ambasadorji Cojones. Fantje so me zelo presenetili, saj so na odru res “žgali“, kot se zagre.

Za njimi pa je na oder stopil mož s kozjo bradico, ki smo ga vsi pričakovali. Prišel je skromno, s povsem prelepljeno akustično kitaro, v slabi minuti naredil tonsko in začel špilat’. Publiko, zbrano v Menzi pri Koritu, je Nick povsem navdušil. Komadi se v solo akustični izvedbi namreč slišijo naravnost izvrstno.

Še galerija in kratek filmček.

Na koncertu je kar prekipevalo od energije

Takoj po koncu Magnificovega koncerta na Bledu, sem se kar se da hitro odpravil proti Ortu, kjer so imeli promocijo primorski Sin Story. Sicer sem na žalost sem zamudil predskupino Tight Noodles, vendar pa sem ujel skoraj cel koncert “taglavnih”.

Sin Story so namreč na neke vrste promo turneji njihovega debitantskega albuma Paths of Civilization. Gre za štiričlansko zasedbo mladeničev, ki so sicer glasbeno aktivni že več kot deset let. Kar se same glasbe tiče, pa bi jo lahko opisal kot zelo zanimiv in širok spekter rock variacij.

Priznam, da sem za skupino slišal prvič, vendar mi je za to kar nekoliko žal, saj gre dejansko za kvaliteten band, ki več kot očitno zna napraviti nekaj poslušljivega in hkrati dovolj zahtevnega, da se ne vrže v isti koš z ostalimi slovenskimi bandi.

Žal pa jih, z večino ostalih slovenskih bandov na poti do uspeha, veže želja po angleških tekstih v komadih. Jasno, vsi želijo / želimo biti znani tudi v tujini, vendar pa to žal ne gre iz danes na jutri. Res je lažje napisati angleški tekst, tudi sliši se (največkrat) bolje, vendar pa slovenske radijske postaje izredno le redko vrtijo neslovenske komade domačih izvajalcev. In žal je pri nas tako, da če se ne vrtiš na radiu, ne moreš nikamor naprej.

Skratka, gre za odličen band, katerega ogled toplo priporočam, če jih zasledite kje v svoji bližini.

Še galerija.

Magnifico v elementu

Kot najbrž veste, je Magnifico spet na turneji po Sloveniji. Včeraj sem ga šel pogledat v festivalno dvorano na Bled in, pričakovano, ni razočaral.

Preprosto poimenovani Balcountry Quartet poleg Magnifica sestavljajo mojstri Robert Pikl na kitari, Anže Langus Petrović – Dagi na kontrabasu in Schatz! na bobnih, ekipi pa se občasno pridružita še Luka Ipavec in Jure Gradišnik na trobilih, ki poskrbita za balkanski prizvok.

Vzdušje na tej turneji je nekoliko bolj umirjeno in intimno, kot smo ga mogoče vajeni. Sedeči koncerti se odvijajo v lokalnih dvoranah, nastopajoči pa so večino časa pri miru na svojih stolih, od kjer umirjeno in sproščeno polnijo dvorano z vrhunskimi komadi.

Poleg zanimivih priredb starih komadov v jazz – country – balkan stilu, smo bili na koncertu deležni še kratkih duhovitih poezij izpod Magnificovih rok, ki si jih lahko preberete tudi na njegovi strani, v kolikor se prej registrirate.

Napovedanih je še kar nekaj koncertov, tako, da vam ogled (vsaj) enega izmed njih zelo priporočam.

Še galerija.