Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Mišo Kontrec - pevec in violinist skupine Langa

Včeraj se je v InBoxu zgodil koncert t.i. moralnih zmagovalcev letošnje EME – skupine Langa in Mance Špik.

Obisk je bil žal bolj skromen, faktorjev za to pa je najbrž več. Prvi je gotovo precej visoka vstopnina 15€ oz. 17€ na dan koncerta, drugi pa totalna različnost glasbe, ki jo izvajajo Langa, ter glasbe, ki jo izvaja Manca.

Koncert so najprej začeli Langa s ogrevalnimi ciganskimi ritmi, ki pa vseeno niso priklicali množice bližje. Nato pa je prišla Manca, ki je stopila kar preko ograje med publiko in tako razvnela žur.

Prišel je še skupen komad, ki je med publiko najbol vžgal, saj je vsem znan z letošnje EME. Langa so imeli nato nekoliko lažje delo, saj je večina publike že pristopila bližje k odru in tako precej olajšala tok koncerta.

Ker nisem preveč pristaš ciganske glasbe, sem zato kmalu odšel, ob mojem odhodu pa je v InBoxu še vedno norelo.

Še galerija.

Sharam na začetku svojega seta

Včeraj je v fashion klubu Vertigo v Ajdovščini nastopil Sharam (najbolj znan kot del dvojca Deep Dish). Sharama sem že videl na lanski DiscoNautici, kjer me je totalno navdušil, zato sem se včeraj moral udeležiti tega eventa.

Planerji so se malce zafrknili, saj so event postavili ravno na dan, ko se v Sloveniji največ dogaja – pustno soboto. Ne samo, da so bila povsod pustovanja in razna rajanja, tudi vsi ostali klubi so včeraj organizirali velike dogodke, kar je močno vplivalo na udeležbo na zabavi, svoje pa je dodala kar precej zasoljena vstopnina 25€.

Glasba je bila čez cel večer vrhunska; za ogrevanje publike je najprej poskrbel Eddie F, nato pa se je, malce po drugi uri, na mesto DJ-ja povzpel Sharam, ki je kljub maloštevilni publiki, le-to uspel spraviti do vrhunca.

V Vertigu sem bil prvič, zato sem bil precej razočaran, ker je bilo premalo ljudi, da bi videl cel klub. Lokal je namreč narejen tako, da je z zaveso ločen na dva dela, tako da se lahko party totalno razvname še preden je klub sploh poln.

Drugače me je klub zelo navdušil, saj je vse tako kot mora biti. Kvaliteten zvok, dobra osvetlitev, zanimiva dekoracija, izredno prijazen in skuliran staff,…, skratka res super, zato komaj čakam, da bodo imeli spet kakšen zanimiv event, da bom ponovno imel razlog da grem dol.

Za konec le še galerija.

Eifflov stolp

Najbrž ste v zadnjem tednu opazili malenkostno zatišje z moje strani. Razlog tiči v tem, da sem preteklih 5 dni preživel z Niko v Parizu. Tja sem se odpravil povsem turistično, zato je vsa moja fotografska oprema ostala doma, sposodil sem si le družinski Canon SX110.

Stanovala sva v hostlu Aloha, ki sem ga našel prek Hostel Bookers in je bil eden redkih hostlov, ki je še imel prosti mesti za dve osebi. Pariz je očitno v tem času množično obiskovan.

Prispela sva v dopoldanskih urah in, ker je v opisu hostla pisalo da je le-ta “within walking distance of Eiffel tower“, sva se v želji videti največjo znamenitost že prvi dan, tja odpravila kar peš. What a mistejka to mejka. Sicer tudi na zemljevidu zgleda res par minut hoje, vendar je v realnosti kar konkretno uro stran.

Zvečer naju je izučilo in sva si za borih 21€ kupila tedensko karto, ki pokriva Metro, avtobuse in vlake, skratka ves javni promet. Vozila sva se sicer samo z Metrojem, ki je res hiter in odlično organiziran, pa še na postajah se vedno kaj zanimivega dogaja. Zvečer sva se odpravila proti Louvru, da ga vidiva ponoči. Pogled je bil res izjemen, ta stvar je ogromnaaaaaa.

Naslednji dan sva šla na NEW Paris Free Walking tour, ki je obljubljal brezplačno 3,5-urno vodenje po Parizu in videnje vseh njegovih znamenitosti. Bilo je res izjemno in ta tour krepko priporočam vsem, ki boste v prihodnje šli v Pariz pohajkovat. Naš vodič je bil Avstralec James, ki v Parizu živi že 3 leta. Pogledali smo si res vse, James pa je s svojimi zgodbicami odlično začinil vse skupaj in nam na res prijateljski način razkazal in povedal vse, kar je za vedeti o Parizu.

Zvečer sva se odpravila še na Pub Crawl, ki ga organizira ta ista ekipa. Stvar je res zanimiva, saj se pobližje spoznaš z drugimi popotniki po Parizu in izveš njihove zgodbe. Zmagajo ga itak Avstralci in pa Američani, ki so res izjemno odprti in prijazni ljudje, zgodbe imajo pa take, da jim komaj verjameš in si srečen, da živiš v Sloveniji.

V naslednjih dneh sva se še malo razgledovala po Parizu in njegovih premnogih zanimivosti, odpravila sva se tudi v katakombe, v katerih leži okoli 6 milijonov okostnjakov, nato pa je bil že čas za odhod proti domu.

Bilo je definitivno nepozabno, mesto je res ogromno in še kako vredno ogleda. Objavil sem nekaj fotk na Facebooku (ki si jih lahko ogledate tudi če niste član tega socialnega omrežja) –> prvi del in drugi del, skupaj pa sem spravil tudi filmček (obvezno glejte v HQ), ki  zajame marsikaj zanimivega, predvsem pa prikaže pravi utrip mesta.

Lauri Ylönen - vokalist skupine The Rasmus

Finska skupina The Rasmus, ki je 6 let nazaj z albumom Dead Letters okupirala svet, je včeraj v sklopu nove turneje in promocije povsem svežega albuma Black Roses, prišla v ljubljanski klub InBox.

Morda vam ime Rasmus ne zveni ravno znano, vendar hite In The Shadows, First Day Of My Life, No Fear,… in še mnoge druge pa zagotovo prepoznate. S prvim so (tudi s pomočjo MTV-ja), dosegli prvo mesto na praktično vseh glasbenih lestvicah na svetu.

V InBoxu so prikazali odlično predstavo in dokazali, da še zdaleč niso za odstrel. Množica res ni bila ogromna, vendar je bila zelo homogena in s srcem pri stvari, kar je naredilo koncert še boljši.

Fotografi smo sicer imeli težave z obupno svetlobo, vendar smo že vsega hudega navajeni, zato to ni bilo ravno presenečenje. Prav tako se je lahko slikalo samo 3 komade in še enega dobrega z balkona. Žal je zaradi teh dveh dejstev uspelo veliko manj slik, kot bi jih lahko.

Po končanem fotosešnu sem se le še prepustil odlični glasbi in srednješolskim spominom, ki jih je le-ta priklicala.

Posebno omembo si zasluži še dekle, ki je prišla na oder na pevčevo povabilo, če bi kdo z njimi zapel. Kaj pa je tukaj posebnega? To, da ona ni le odpela, ampak je pevcu povsem samozavestno rekla, če ji lahko prinese še svojo akustično kitaro in potem je povsem sama (ob spremljavi pevca na basu ter bobnarja) zapela in zaigrala Sail Away. Sploh si ne predstavljam, koliko “jajc” moraš imeti, da kot goreči fan nekega banda zapoješ in še celo zaigraš z njimi na odru. Še enkrat ji pošiljam vse čestitke!

Za konec le še link do galerije.

Pevka zmagovalcev letošnje EME Quartissimo - Martina Majerle

Evo, pa je za nami še ena EMA. Še vedno sem kar malce v šoku, saj so se moje včerajšnje napovedi 100% uresničile – zmagali so Quartissimo z Martino Majerle, drugi je bil Omar, komisija pa je bojkotirala skupino Langa in Manco Špik ter Čuke.

Res je malce čudno, da najvišje uvrščeni skupini po glasovanju publike, ne dobita niti točke s strani komisije, sploh Langa z Manco, ki je prejela veliko večino vseh glasov. Nobena sicer ni bila po mojem okusu, a vseeno se mi to ne zdi ravno pošteno.

Večer sta, tako kot včeraj, povezovala Peter Poles in Maja Martina Merljak, iz “green rooma” pa se je javljaja Marička oz. Ajda Toman. Scenarij je žal pisala Desa Muck, ki ni izkoristila niti 10% potenciala, ki ga imajo sicer odlično izbrani voditelji. Res ne vem, komu je Desa tako všeč, da ji pustijo delati, ko pa vse, kar pride izpod njenih rok, propade že v samem štartu.

Za odhod v Moskvo se je sicer danes pomerilo 14 kandidatov (v vrstnem redu nastopanja): Lea Sirk, Čuki, Quartissimo, Omar Naber, Brigita Šuler, Ne me jugat in Slavko Ivančić, Eva Černe, Karmen Stavec, Alya in Rudi, Bjonde, Samuel Lucas, Nexys, Langa in Manca ter Nuška Drašček.

Za piko na i, pa še obsežna galerija.