Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Reno v elementu

Ko bo padal dež, boš osamljena, jutra najina bodo pozabljena…

Šalalalalalala, plesati na soncu, šalalalalalala, plesati na, ple plesati na soncu…

Bingo, bango, mango, tango…

Ujemi sanje, nežno šepetanje, ta noč je polna upanja v klubu Tropikana…

Vzemi vse, kar ti življenje ponuja, vse kar te prebuja…

Tri prste tekile, limono in sol, v deželi sanj pozabil sem naslov…

Lažje ti bo, če mi priznaš, da si zaljubljena, lažje ti bo, če v sebi to ne boš več skrivala…

Cela ulica nori, ne kliči ena ena tri, cela ulica nori, je kot morje nemirno, se ti ne zdi…

Ko sije luna na obalo, ti igraš se z mano, poljubljaš me na vrat na nos in povsod vmes…

Ne dotikaj se je tam tam tam, naj bo noč ali sončen dan…

Lahko bi nadaljeval še nekaj časa, vendar mislim, da sem dosegel svoj point – lista poletnih hitov, ki so nam jih Kingstoni naredili v zadnjih 15 letih je ogromna in ni ga Slovenca, ki ne bi prepoznal prav vsakega izmed zgoraj napisanih tekstov in se zraven spomnil pripadajoče melodije.

Včeraj se je namreč v Križankah zgodil veliki koncert ob 15-letnici skupine Kingston. Kljub deževnemu vremenu so bile Križanke skoraj povsem polne, ljudje pa so iz komada v komad dajali od sebe več energije.

Kot se za tak koncert spodobi, se je Kingstonom na odru pridružilo še nekaj gostov: 6 Pack Čukur, Alya, Gregor Skočir ter Vesele Štajerke. Po odigranih 24-ih pesmih, ki so jih v rednem delu pripravili Kingstoni, jih je publika glasno priklicala nazaj in prišli so odigrat še tri. Vendar tudi po tem publika še ni bila pripravljena iti domov, zato so jim jih je uspelo z glasnim vzklikanjem na oder priklicali še enkrat.

Skratka, fenomenalen koncert. Še ogromna galerija.

Petra aka. September

Saj veste kaj pravijo: bolje pozno, kot nikoli. Zaradi nepričakovanega izleta na Krf (beri: za počitnice sem se dogovoril le 5 ur pred dejanskim odhodom), poročilo z letošnjega dogodka Ritem mladosti en teden kasni.

Kot lani in predlani, se je tudi letos pred Kolosejem zbrala ogromna množica zabave željne mladine. Zahvaljujoč turistični agenciji CMT sem se med tisto množico kar naenkrat počutil precej starega, saj je bila povprečna starost množice okrog 15 let. Osebno sem na kraj prireditve prišel malce kasneje, saj sem moral vsaj na hitro pozdraviti slovenske twitteraše na ljubljanskem Twestivalu.

Prišel sem torej direktno na odličen band z malo manj odličnim imenom – Xequtifz. Za njimi so prišli Kingston, ki so, kot vedno, totalno razgreli množico in jo pripravili na rajanje dolgo v noč.

Sledila je nočna mora, ki je ne bom nikoli zmožen izbrisati iz spomina – nastop skrokane ter totalno razglašene Petre Slapar. To je bilo (brez heca!) tako slabo, da je še publika, ki je običajno brez posluha, začela naglas bu-jati nad “pevko”.

Za hitro povrnitev v svet dobre ter kvalitetne glasbe je poskrbela Zablujena generacija, ki množice nikoli ne pusti hladne. Prireditev je bila žanrsko res zelo pisana, kar pa sploh niso upoštevali pri postaviti line-upa. Takoj za njimi je namreč skupina Soulfingers preskočila v totalno drug glasbeni žanr.

Naslednja je bila na vrsti Alya, ki je spet bolj ali manj predstavljala novi album, za katerega imam še vedno občutek, da se med ljudmi ne prijema niti približno tako, kot so si zamislili. Za še en žanrski preskok je bil tokrat kriv Petar Grašo, ki očitno še vedno pali, ne glede na to, da vedno prikaže povsem isto predstavo.

Sledilo je tisto, kar smo vsi najbolj čakali – nastop pevke September. Tudi ona je žanrsko povsem izstopala, vendar je iz množice vseeno potegnila največ.

Zadnji, ki sem ga še videl, preden sem se odpravil za par urc v posteljo, pa je bil Vlado Kreslin, ki pa tako ali tako ljudi vedno navduši.

Še galerija ter video nastopa September.

Nihče ne more bolj presenetiti, kot Murko

Noč radia Belvi je ena tistih prireditev, ki ima že krepko tradicijo med ljudmi in vedno garantira precejšen obisk. Tudi jaz imam tu že dolgo tradicijo, saj sem prisoten vsako leto, odkar slikam – 2006, 2007, 2008.

Zaradi teh izkušenj lahko povem, da še nikoli ni bilo takega mraza, kot letos, nikoli toliko malo ljudi na VIP-u, ki je bil letos praktično prazen, nikoli tako odlične osvetlitve na odru, nikoli takega huronskega ozvočenja, nikoli take dobre atmosfere, nikoli takšnega presenečenja,…, skratka letos je bilo vse perfektno, razen ledenih temperatur.

Temperature so sicer res bolj ličile na december, kot na september, a glasbeniki se niso dali motiti. Nastopilo jih je cel kup, če grem kar po vrsti: Ela, Uporniki, Nino, Erik Ferfolja, 4Play, Manca Špik, Žana, StereoTipi, Sanja Grohar, Nuša Derenda, Tanja Žagar, Kristina, Gino, Tangels, Klapa Kogul, Davor Radolfi, Pop Design, Kingston, Omar Naber, Alya, Skater, ter presenečenje večera, kdo drug kot štajerski slavček Damjan Murko.

Bolj od tega, da bo presenečenje Damjan, me je presenetilo to, da je folk celo pel z njim. Nekaj jih je sicer žvižgalo, vendar se Murko ni dal motiti in je odpel Zdravljico ter dance rmx svoje Srečen, ker sem moški.

Skratka, bilo je odlično, le “malo” mrzlo. Galerija.

Magnifico

Bruc 06 je bil prvi večji koncertni festival, katerega sem se udeležil s svojim fotoaparatom. Leto kasneje na prireditvi Bruc 07, sem bil malenkost razočaran z organizacijo Temme-X, letos pa so me še bolj razočarali. Res nerad pljuvam po občasnem delodajalcu, vendar tokrat žal ne gre drugače.

Če začnemo na začetku – okrasitve je vsako leto manj, prav tako je vsako leto manj luči. Na obeh odrih smo se fotografi soočali s pomanjkanjem svetlobe, sploh na drugem odru je bila tema. Ko sem se odpravil do lučkarja in mu kar se da lepo rekel, naj da prosim malo več front lighta, ker imamo fotografi temo, me je pametnjakovič lepo pogledal in mi izrekel (citiram) “Sej maš fleš!”. Takšni lučkarji pač ne bi smeli delati na podobnih prireditvah.

Naslednja stvar je zvok – na tretjem (elektronskem K4) odru je bil (zaradi neprimerne dvorane) že vsa tri leta porazen zvok, ampak vsaj direktno pred odrom je bilo prejšnja leta v redu, letos pa je bil tudi tam krš. Da ne omenjam glavnih dveh odrov, kjer bi zvok lahko primerjali z vlečenjem krede (ali nohtov, kar vam je hujše) po tabli.

No, pa bodi dovolj o tem; na prvem odru so nastopali Rockheads, ESF, Omar, Pushluschtae, Trkaj, Magnifico in Šank Rock, na drugem noom8, The Tide, Gušti in Polona, Niet, Elvis Jackson in Kingston, na elektro odru pa so vrteli Rydel, Blasch, EB King, Schrauff, Bizzy ter britanski Kenny Hawkes.

Vzdušje je bilo odlično, srečal sem (kot ponavadi na podobnih festivalih) kup ljudi, s katerimi se že dolgo nismo videli, vendar je kljub temu splošen vtis zaradi zgoraj naštetih dejstev slab.

Še galerija.

Omar je žalosten, ker mora sam nositi opremo

Kot lani, prejšnje leto in še nekaj let poprej, se je tudi letos v Kranju zgodila Noč radia Belvi. Letos je bil program malenkost švohotnejši, kar pa ni ustavilo hord pijane mladine, ki se je že popoldne začela nabirati okoli Mercatorja s flašami v rokah.

Začelo se je že ob 18:00 popoldne, urnik skupin pa je bil precej ozek in definiran na minuto natančno. Za intro v dogodek so poskrbeli Maya P, Taya, 4Play (ob momljati napovedi smo pričakovali Coldplay), Sabina Mali in Nejc Lombardo.

Ko se je začelo malce temniti, pa so prve grupe obiskovalcev začele polniti prireditveni prostor, na sporedu pa so bili Select, Sanja Grohar, Špelca, Manca Špik ter Alenka Gotar s SONS-i.

Bližal se je prime-time, z njim pa “vrhunec” prireditve, za katerega so poskrbeli Turbo Angels, Omar, Danijela, Kingstoni, Rebeka Dremelj in Saša Lendero.

Nato je padlo nekaj kapel dežja, ki so pregnale kar precej ljudi, za tiste, ki pa so še ostali, pa so igrali še Stereotipi, Kristina in E.V.A..

Redki s(m)o zdržali od začetka do konca prireditve, katera je bila povsem preveč raztegnjena. Precej bolje bi bilo, če bi bilo 5 headlinerjev, 2 startuperja, pred vsem tem pa kakšen elektro DJ. Morda pa drugo leto, kdo ve.

Še galerija.