Lara Love zopet med LEELOOJAMAiS

Včeraj se je v Križankah odvijal koncert Jinxov s predskupino LEELOOJAMAiS. Slednji so se na ta koncert še posebej pripravljali, saj so Christine rekli adijo in v svojih vrstah ponovno pozdravili Laro Love, prav tako pa je na basu Dagija zamenjal Miha Koren. Zaradi jasnih razlogov sem MORAL priti na ta koncert, pa čeprav Jinxov ne poznam skoraj nič.

V zaodrju je vladala napetost pred nastopom, še posebej živčna je bila videti Lara, ki je morala nastopiti kot povratnica v band. Živčnost je vidno izginila, ko se je nastop enkrat pričel, saj so LLJ pač LLJ – vrhunski glasbeniki z vrhunsko glasbo.

Igrali so predvsem stare komade iz prve in druge plate, iz zadnjega albuma pa le S tabo grem naprej. Če je bilo super slišati stare komade z originalnim vokalom, pa na nov komad Larin glas totalno ne sede.

Kljub dobremu nastopu mi je še vedno nekaj manjkalo – ne vem kaj, a to ni bilo to. LLJ znajo veliko bolje, zato komaj čakam naslednji koncert, da jim dam še eno šanso, da me spet navdušijo.

Kot sem že napisal, so mi Jinxi precejšna neznanka, zato o njih ne bom pisal.

Galerija.

Energična Tina Merinšek (Tabu) med skakanjem

Pred tremi leti se je na Pozdravu poletja nekako začela moja fotografska “kariera”, zato se na ta dogodek vedno rad vračam. Najbolj zanimivo mi je dejstvo, da sem bil pred 3-emi leti popolna nula, nisem poznal prav nobenega nastopajočega, noben ni poznal mene, po prizorišču sem lutal kot kura brez glave, domov pa sem moral z avtobusom. Zdaj so se stvari povsem spremenile, praktično skoraj ni bilo človeka, ki je šel na oder, s katerim se ne bi poznala. Pozdrav poletju je itq en ogromen reunion, za mene zdaj še toliko večji.

Letos so bili Hitovci primorani pp prestaviti s četrtka na nedeljo, kar se je v bistvu izkazalo za zelo dobro potezo. Na Pozdravca zahajam že kar nekaj časa, pa če prav je bilo vedno ogromno ljudi, mislim, da jih toliko še ni bilo.

Kot vedno, je bil program pester in natrpan, povezovala sta ga Pečo in Špela, začel pa se je že malo čez 16-o uro. Nastopili so praktično vsi (ne)popularni pop glasbeniki slovenske scene: Sanja Grohar, Natalija Verboten, Foxy Teens, Rok Kosmač, Atlantix, StereoTipi, Petra Slapar, Kosta, Petra Pečovnik, Domen Kumer, Bohem, Brigita Šuler, Kristina, Zablujena generacija, Omar Naber, Tanja Žagar, Atomik Harmonik, Manca Špik, Kingston, Saša Lendero, Frenk Nova, Rebeka Dremelj in Tabu. Med nastopi pa so se zvrstile še nagradne igre, interna tekmovanja, breakdance nastopi,…, kar je zadevo še dodatno popestrilo. Prišel je tudi Ljubljanski Zoran župan Jankovič, ki je, med drugim, preizkusil trdoto mojih las.

Oder je bil tokrat še večji, kot prejšnja leta, z več lučkami, močnejšimi (in predvsem kvalitetnejšimi) zvočniki – res zelo dobro uštimano. Edino lučkar je na vsake toliko malo brcnil v temo, ko nam je butnil backlight do konca, frontlight pa imel na enih 10%. Se je pa dalo kljub temu kar nekaj narediti – galerija.

Prehodni pokal Impro lige

Kot lani, smo tudi letos prišli do konca. To nedeljo smo zaključili letošnjo Impro ligo. Zaradi oblačnega in nepredvidljivega vremena smo tekmo prestavili v notranjost KUDa, namesto v zunanjost, kjer je bila napovedana. Zaradi tega je bilo razočaranih veliko ljudi, ki so se namenili pred KUD, vendar žal ni šlo drugače.

Sodnici sta tokat zakrivali svoje ocene do razglasitve, zaradi česar nismo mogli vedeti kdo bo zmagovalec, čeprav so po ocenah publike A Ješ Kavo, A Veš Kao vodili s 6:4.

Po koncu tekme smo si ogledali še skupnega Luzerja (Psihiater), nato pa so bile na vrsti razne razglasitve. Najboljši novinec je Mš, najboljša fora je 090 (ruff mich), najboljši intro je Žemlja (Kuli Muli), posebno nagrado za najbolj skrivnosten prestop je dobil Cahunek, posebno nagrado za moderiranje je dobil Vid (THC izliv), najboljša sodnica ja Alja Cerar, najboljša improvizatorka Vanči Žorž, najboljši improvizator Brajnik,…

Nato pa je sledilo odkrivanje sodniških točk in razglasitev skupnega zmagovalca. V zelo napetem odkrivanju je bilo vse jasno šele v zadnji oceni – A Ješ Kavo, A Veš Kao so Merlene Ottey Project premagali z 8:7, kar jih naredi za skupne zmagovalce letošnje sezone. Takšno usodo sem jim na tem blogu napovedal že večkrat in očitno je moj šesti čut tokrat deloval.

Še galerija.

Bob Sinclair med poziranjem

Po Trkaju sem se odpravil direktno v Ambasado Gavioli, kjer je bil tokrat glavni akter Bob Sinclair. Sinclair je že bil pri nas in sicer lani v Fun Factoryju. Takrat me je precej razočaral, v soboto pa sem mu dal še eno šanso.

Cesta je bila povsem prazna, zaradi česar sem prišel še v na pol prazen klub, vrtel pa je DJ Dekky. Najprej sem se ustrašil, da se je folk ustrašil krepko visokih cen vstopnic (35€) in, da bomo priča praznemu partyju. Vendar se je diskoteka kmalu začela polniti, nato pa je prišel Bob. Kar pol ure preden je bil napovedan, kar je kar malce nenormalno, saj ponavadi DJi njegovega kova krepko zamujajo.

Že na začetku vrtenja je bilo jasno, da bomo tokrat gledali povsem drugačno predstavo od tiste v Factoryju. Še varnostniki so bili nenormalno prijazni do fotografov, saj so nas pustili povsem na miru. Love generation ima očitno vpliv tudi na varnostnike. Tudi Sinclair je bil zelo dobre volje, saj nam je (fotografom) stalno poziral, pa tudi ljudi z glasbenimi predlogi ni odganjal.

Sinclair je vrtel super vokalni house, kar je poskrbelo, da je bil glavni floor vedno lepo napolnjen in da je vse na njem poplesavalo.

Nastop so popestrile še svetleče animatorke na velikih gugalnicah, za katere so nekateri prav gotovo mislili, da so samo privid.

Spet mi je bilo močno žal, da nisem mogel ostati do konca, saj je bila to res ena boljših zabav v zadnjem času, vendar sem se moral naspati za celodnevno delovno soboto.

Še galerija.

Ta vikend je bil en bolj napornih v zadnjem času. Vse se je začelo v petek zvečer na Kongresnem trgu, kjer je Trkaj organiziral prireditev Vem zakaj plešem. Žal nisem mogel ostati do konca, ker me je čakalo še nadaljevanje noči v Ambasadi in še napornejši dan v Kopru.

Zaradi slabega vremena sem se na Kongresca odpravil malce kasneje, tako da sem uletel direktno na Omarjev nastop, ki je dobro razgrel zbrano publiko, še posebej mlajše punce.

Za njim so prišli Pushluschtae, ki so bili za veliko večino tam prisotnih novost. Sam sem jih spoznal nekaj časa nazaj preko Katjine oddaje Švic mikrofona in so se mi že takrat zdeli izredni, v živo pa so bili še boljši.

Pri zadnjem komadu se jim je pridružil še Bizovičar, ki je naredil majceno priredbico zimzelene Čez Šuštarski most. Publika ga ima zelo rada, saj mu je kmalu po prihodu na oder podarila pivo. Na žalost je potovalo precej prehitro, da bi ga Lado lahko ujel, zato ga je kar precej zalilo.

Nato pa je v publiki završalo – prišel je Trkaj s svojimi Rapostoli – Janez Gabrič (bobni), Jani Hace (bas), Teo Collori (kitara), Denis Horvat (klaviature) in pa Lovro Ravbar (saksofon). Začeli so z najbolj udarnim komadom Odštevanje. Že na plati se intro sliši dobro, ko pa se to vse zgodi v živo s takimi glasbenimi asi, kot sestavljajo Rapostole, se pa kurje polti ne da nadzorovati. Občutek je bil nepopisno dober, res noro.

Trkaj je nadaljeval s svojimi starimi in novimi hiti, Kongresni trg pa se je prav hitro napolnil in kaj kmalu je vse poplesovalo v hip-hop ritmih. Ko smo mislili, da smo že na vrhuncu pa so se Trkaju začeli pridruževati razni pevci – vse od raperjev pa do rock pevcev.

Še galerija.