Ne bom prevajal, ker bi stvar izgubila pomen. Tole me zadane. V piko.

I mean, What really matters to me, that thing that keeps me awake even after 2 days without closing my eyes, that thing who always want to make it better and better and it’s never good enough, that thing that makes me want to not only “be good” but be The best. That thing that modify your world and put crazy new ideas in your mind, that thing that makes you hate yourself and one minute later makes you believe your the greatest. That thing that makes you smile, laugh, dance, jump like lunatic. That thing that often is not finished but is on your reel. That thing that makes you be late. That thing that puts you under pressure. That thing that doesn’t obliges you to sit in there when you don’t want or you just don’t “feel good” to sit there and make what you need to do, but when you sit by yourself there that thing makes sure that magic happens. That thing that makes your heart crazy. That thing that say “every detail matters”, that thing that makes changes “here and there”, that thing that when is finished you say “yeah… I like it” and months later you may say “wow, it is great” or “I can’t believe I was that bad”. That thing that creates the impossible. That thing that makes you climb the mountain and scream, “thank you”. That thing that impulse yourself to make a video for a competition where the possibilities are so few. That thing that search the best quality. That thing that keeps you up to date with ads, animations, webs, movies, music… That thing that customizes all your stuffs. That thing that screams and makes you to forget anything. That thing that shows you the way to the most creative. That thing

So what’s that thing “THE THING”?
I cannot describe it in one word but I’m sure it’s not the money or the fame.

It is the love, the passion that God put in me of making something great, that makes you feel “something” when you get in touch with it, see it and hear it.
To produce something Innovative that makes a change or just catch your attention and make you smile, think, buy or just say “that’s original”.
That is the thing.

I believe Vfs can help with this thing and that Digital Design is something I Love.
I believe there are no impossibles and I believe as Albert Einstein said once:

“I wish to do something Great and Wonderful,
But I must start by doing the little things like they were Great and Wonderful”
-A. Einstein

Youtube spodaj, priporočam pa visoko-kakovostni posnetek:

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=KExoP97KUnY[/youtube]

Izreden tekst, izredna animacija, super. Svaka mu čast.

V nedeljo se je v Šentjakobskem gledališču  odvijala prva finalna tekma  letošnje Impro lige.  Kot veste sta se iz prvega in drugega polfinala v finale uvrstili ekipi z najdaljšimi¹ – A Ješ Kavo, A Veš Kao in Merlene Ottey Project.

Tekmo je moderiral Jure Karas, ekipi pa sta se najprej pomerili v Šizorandiju, nato v eni izmed težjih disciplin Nazaj. Po dveh znanih disciplinah pa je prišel na vrsto prvi izziv, v katerem so igrali neznano igro na srečo. Drugi izziv je bil bolj kompliciran, gledali smo namreč reinkarnacijo igralcev v znane osebnosti, rastline, živali in gospodinjske aparate.

Delegatski izziv pa je bil sploh zakompliciran – ekipi sta morali reševati določen problem, pri tem pa sta imeli bolj ali manj smiselne omejitve. Dispilina v osnovi zelo zanimiva, vendar zaradi slabih predlogov publike skrajno zakomplicirana in skoraj nemogoča. MOT so morali npr. vse rimati, vendar pa niso smeli uporabljati večstavčnih povedi. Mission impossible.

Pred D.I. sta bili ekipi povsem izenačeni, po izzivu je bila publika spet neodločena, kar je pomenilo, da odločitev o zmagovalcu pade na sodnici. Le-ti sta tokrat prisodili v prid MOT, zakaj pa kljub klicanemu O.B.-ju nismo izvedeli. Dejstvo je, da sta obe ekipi imeli zelo zahtevne omejitve, ki pa sta jih obe kršili, saj drugače skoraj ni šlo.

Rezultat je torej 1:0 v prid MOT, naslednjo nedeljo pa bomo videli, ali se bo dvoboj končal ali bomo gledali še tretjo predstavo. Karte so že naprodaj, vprašanje je samo, če jih je sploh še kaj.

Prostor je skoraj še enkrat večji kot KUD, osvetlitev pa približno enaka. Oder je dlje in višji, kar mi je povzročalo nemalo težav, saj bi rabil ravno tisti objektiv, ki ga nimam – 24-70. Še največ problemov sem imel ob intro točki AJKAVK, ki so pripeljali striptizeto. Luč je bila obupna, stoli pa ravno narobe daleč, da je bilo za 70-200 preblizu, za 16-35 pa predaleč. Nekaj je kljub temu uspelo – galerija.

1. imeni, seveda [↩]

Pred časom sva šla skupaj z Uršo za TočnoTo naredit intervju s Sanjo Grohar. Sam sem na licu mesta dobil kamero prvič v roke, tako da sem samo pritisnil the big red button, pa smo snemali. Šele doma sem potem videl, kaj vse kamera ima, vendar takrat je bilo že prepozno.

Vseeno se mi zdi, da sem glede na dane razmere potegnil maximum iz tejkov, tako da tukaj je 7 filmčkov Sanje. Če koga zanima sploh.

Vsi filmi so na voljo tudi v HQ verziji, katero pa lahko vidite le na YouTube straneh:
Intervju:
Sanja Grohar 1. del
Sanja Grohar 2. del
Sanja Grohar 3. del
Sanja Grohar 4. del

In pa rubrike:
Nasvet Sanje Grohar
Oblačenje Sanje Grohar
Ličenje Sanje Grohar

Niet so se včeraj ponovno združili v Križankah, kjer so skupaj z Zablujeno generacijo ter Janijem Kovačičem uprizorili zgodovinski koncert.

Koncert so pred skorajda praznimi Križankami začeli Zablujenci, ki jih je napovedal Jure Longyka. Ko so se zvoki žive glasbe zaslišali na dvorišče, pa je publika kar prihrumela in precej napolnila prizorišče. Idrijci so preigrali vse svoje hite, pri enem se jim je pridružil še Jani, saj ga na istem komadu gostijo tudi na zadnji plošči.

Za njimi je prišel Jani še solo zapeti/prebrati svoje pesmi, ki so bile meni popolna neznanka, kar pa ne bi mogel trditi za večji del občinstva, ki se je drl z njim.

Ko je Jani zaključil je prišel Niete napovedati sam Jonas, ki je ob priliki še na kratko razložil, kako je vse skupaj zgledalo precej let nazaj ob podobnem koncertu.

Sam sicer Nietov ne poznam preveč (razen tistih udarnih hitov, ki so še vedno stalnice na radiu), zato sem na koncertu bolj opazoval strašne emocije, ki so prihajale iz publike. Publika pa ni bila 25+, kot bi pričakoval, ampak je bilo med njo veliko zelo zelo mladih (da ne rečem otrok), ki pa so se Nietovske komade poznali še bolj, kot starejši del občinstva.

Občutek na koncertu je bil nor, Križanke pa napolnjene do zadnjega kotička. Še galerija.

Za dan mladosti so se v “vodstvu” Impro lige odločili za posebno ekshibicijo – impro tekmo s starši improvizatorjev. Mame so tekmovale proti očetom, skupaj s svojimi hčerami/sinovi. Tudi sodnica in tehnik sta na tekmo pripeljala svoja očeta, tako, da je bilo vse skupaj še bolj zanimivo.

Ob prihodu v dvorano sem že takoj opazil, da je publika malo drugačna kot običajno, predvsem starejša in bolje opremljena z raznimi kamerami in fotoaparati.

Uvod v tekmo je naredila Sadeževa mama (drevo? :D), kateri se je kmalu pridružil tudi Igor. Če je v začetku izgledalo, da bo tekma nezanimiva in polna “starega” humorja, se je izkazalo za ravno obratno. Včeraj je bila definitivno ena bolj smešnih impro tekem sploh.

Tekmo so še dodatno popestrili s predstavitvijo improligašev in njihovega starša, ter s kakšno anekdoto o tem tekmovalcu.

Tako smo lahko izvedeli kup zanimivih informacij o improligaših, nemalokrat so slednji zaradi njih močno zardevali in se skrivali za črno zaveso.

Naslednje leto pričakujem ponovitev. Galerija.