Absinthe Supreme

Če spremljate moj Facebook ali Koornk ste lahko prebrali, da sem se včeraj odpravil na poroko mojega bratranca. Vendar nisem mogel ostati prav dolgo, saj se je v Gorenji vasi dogajal Electronic Playground 2008 aka. Gorenja vas open-air electro party.

Zakaj me vleče na partyje v tako zakotne vasice? Nizke cene pijač (vse po 2€), prijazni in domači ljudje, sproščena atmosfera,… razlogov je precej.

Line-up sicer ni bil nič kaj odmeven (B.A.N.I., Beltek, De Lima, Ratex,…), a vendar je bil party nepopisno dober. Vse skupaj je popestril še harmonikaš Niko, ki je s harmoniko ob elektronski spremljavi ustvarjal razne coverje, med njimi tudi znan harmonikaški house komadič Heater.

To je bila prva prireditev po prenovi dvorane Partizan, zaradi česar so bile stene prelepljene z lepenko in tla prelimana s tepihi. Glede na to, da je bila dvorana ravno prenovljena, bi v njej pričakoval kakšno sodobno klimatsko napravo, a žal o čem podobnem ni bilo ne duha, ne sluha, kar je naredilo dvorano nepopisno vročo. Bolj prijetno pa je bilo v “underground” flooru, kjer so dejansko bile 3 klimatske naprave, ki so prijetno hladile prostor.

Party se je sicer začel že ob 16:00 popoldne in do 22:00 potekal na odprtem, vendar me tam, zaradi prej omenjene poroke, ni bilo. Prav tako pa me zaradi preutrujenosti ni bilo na after partyju na odprti jasi v gozdu, kamor se je šlo po sedmi uri zjutraj.

Še galerija.

V pomanjkanju svežega foto materiala, prilagam link na zelo zanimiv filmček. V filmu Dr. Michael Wesch razlaga antropološki pogled na YouTube. Wescha najbrž poznate po filmčku o študentih današnjega časa, ki sem ga že linkal na blogu in po enem bolj popularnih YouTube videov o Web 2.0 in digitalnem tekstu.

Res si vzemite čas in si poglejte film v celoti:

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=TPAO-lZ4_hU[/youtube]

Še HQ verzija.

Fotografinja fotografira fotografa

Kot sem omenil v prejšnjem postu, sem pretekli teden preživel na Krfu na maturantskem izletu z Mondialom.

Sploh ne bom razlagal, kako je bilo oh in sploh noro, saj to tako ali tako že veste iz povzetkov mojih preteklih potovanj.

Zanimivo je bilo na ladji proti Krfu, kjer smo, tako kot lani na poti proti Iosu, žurali skupaj z Jupitrovci.

Tako kot vedno, je bil prvo noč na sporedu spoznavni Red Love Party, ki je vžgal kot še nikoli – take predstavitve Mondial ekipe še nisem doživel. Maturanti so sami od sebe začeli prepevati pa pa rara, pa pa rara, pa pa ra parararararara… – Gigi D’Agostino – I ‘ll fly with you / L’amour Toujours.

Zjutraj nas je čakala pot na peščeno Glyfado, zvečer pa je bil na vrsti še en spoznavni party – Najdi.si simpatijo.

Naslednji dan pa je bila na sporedu moja najljubša plaža – Paleokastritsa, katero sem prvič obiskal dopoldne. Nato smo se odpravili proti Sidariju in kasneje na Toga party, ki se je v zgodnjih jutranjih urah prelevil v pena party.

Zgodaj zjutraj pa je bil na sporedu drugi najljubši izlet – Aqualand. Tu sem doživel tudi svoj prvi dež na Krfu. Sicer ga je bilo kmalu konec, vendar ga je bilo dovolj, da je malček zamoril vzdušje. Izbirali smo tudi miss in mistra, ter se malce razgibali v vodni aerobiki in v igricah. Vodni park smo zapustili v popoldanskih urah in se hitro pripravili za grški večer.

Po vinski noči je bil na vrsti ogled mesta Krf, ki se ga zaradi boleče glave kar precej maturantov ni udeležilo. Osebno mi ni niti malo žal, da sem šel, saj sem našel najboljšo trgovinico na svetu – The Land of Corfu. Gre za trgovinico s kozmetičnimi izdelki iz oljk in drugih naravnih sestavin. V trgovini je tako dišalo, da je sploh nismo hoteli zapustiti.

Zadnji večer je bil na vrsti grafik party, kjer smo si spet veselo pisali po majčkah razne traparije, telefonske številke, MSN naslove ali pa samo imena.

Po prežurani noči smo se ponovno odpravili na Glyfado, kjer smo preživeli večji del zadnjega dne na Krfu. Spet nam je nagajal dež, vendar se je vreme kmalu obrnilo in prav hitro je spet postalo prevroče – le voda je ostala ledeno hladna. Proti večeru smo se odpravili še na nočni ogled mesta Krf, nato pa smo odšli na ladjo proti domu.

Še celotna galerija, ki je razdrobljena po eventih.

Včeraj, ko sem se vrnil z maturantskega izleta, me je doma na mizi čakala prelepa bela škatlica:

Bela iPhone škatlica

Slike z maturanca se že vlečejo iz kartic in so v izbiranju, vendar mi igračkanje z iPhonom močno zavira ta proces 😀

Natakarica na VIP-u med pripravljanjem dveh koktejlov

Le kdo ne pozna Tiësta? DJ, ki je bil kar tri leta zapored (2002, 2003 in 2004) izglasovan za najboljšega DJ-ja na svetu po izbiri strokovnjakov DJ Magazina, naslednja leta pa je bil na lestvici drugi ali tretji, DJ, ki je prejel nešteto mednarodnih nagrad, DJ, ki je prejel Zlato Harfo za svoje delo (ala Viktor), DJ, ki je bil letos nominiran za grammya za njegov zadnji album Elements of Life,…, DJ, ki je one and only.

In včeraj je ta DJ gostoval v Papayi na Pagu in tako poskrbel za otvoritev letošnjega Papaya Moto Music Day & Night Summer Festivala.

Praktično vsak, s katerim sem govoril na partyjih je rekel, da pride na Tiësta in to se je tudi zgodilo – velika večina ljudi v open-air klubu je bila slovenskega porekla, veliko je bilo tudi Brazilcev (ki so mi potarnali, da pri njih partyjev sploh ni), Hrvatov pa je bilo le za vzorec.

Ko sem za party izvedel jaz, sem bil za akreditacije že prepozen, pa še Pag ni ravno blizu za študentski žep. Potem pa sem nekaj govoril z DJ Jackie-jem glede fotk iz Disconautice in preden sem se zavedel, sva bila vse zmenjena, mene pa je čakala VIP prepustnica.

Tiësto je svoj nastop začel ob dveh, povlekel pa ga je vse do zapiralnih jutranjih ur – do šestih zjutraj. V začetku je vrtel svoje zadnje glasbene podvige, ko pa se je iz zvočnikov zaslišala melodija začetka Lethal Industry, pa se je celemu klubu odtrgalo in v takem transu nas je popeljal vse do konca eventa.

Res odličen party, ni da ni. Galerija.