Tjaša Sidar - Miss Hawaiian Tropic 2010

Tjaša Sidar je ime, ki nosi krono slovenske Miss Hwaiian Tropic 2010. Krono ji je predala Daša Podržaj, saj je bila krona lanski zmagovalki Nermini Sijamhodžić kasneje odvzeta.

Z mojega vidika je bilo vse skupaj precej podobno lanski prireditvi. Fotografi smo se spet gužvali pod kamerami na manj kot dveh kvadratnih metrih med publiko ter bazenom, spet je nekdo drug izbral miss fotogeničnosti, katero naj bi baje izbirali fotografi, za piko na i pa so direktno na konec odra postavili dve “veličastni” bakli, ki sta povzročala probleme vsem fotografom, saj sta nam močno zastirali pogled na pisto. To, da ena sploh ni delovala, pa tako ali tako ni pomembno.

Kar se tiče glasbenih točk smo še vedno tam-tam: Sanja Grohar, Petra Slapar, Miran Rudan, Sara Kobold, …, edini velik plus je bil intro nastop skupine Maestro – fantje res razturajo, nimaš kaj.

Kot se za miss tekmovanje spodobi, smo slišali tudi nekaj “cvetk“. Od takih, da je lepota bolj pomembna, kot zdravje, pa do takih, da so istospolni partnerji nekaj, kar je v nasprotju z naravo.

Skratka, še ena izmed “zanimivih” prireditev. Galerija.

Drugi dan je s koncertom popestrila skupina Slon in Sadež

V Kranju se je drugo leto zapored zgodil Spopad generacij. Ne, ne gre za UFC ali kakšne podobne boje, temveč za improvizacijski turnir, kjer se med sabo merijo improvizatorji različnih generacij iz Kranja in njega bližnje okolice.

Tako, kot lani, je tudi letos spopad potekal tri dni, tudi letos v organizaciji KUD Kiks, vendar pa so se letos še bolj potrudili, saj so pripeljali še glasbene goste, kar je pritegnilo še večjo množico gledalcev.

Prvi dan so se na predtekmovalni ekshibiciji pomerili mladi improvizatorji. Sledila je tekma med Osebno, prosim in Šorlija ne damo. Zmagali so starejši in si tako priborili prvo mesto v finalu.

Drugi dan pa sta se udarili ekipi Polža mamo in Iran ljudstvu. Zmagali so slednji in s tem dokončno določili sobotno tekmo. Po tekmi je sledil še fantastičen koncert skupine Slon in Sadež, ki nikogar ni pustil hladnega.

Tretji dan pa so se ekipe odločile malo okrepiti in zamenjati imena, zato smo gledali finale med Brawn in Šorlija ne damo, Polža mamo. Podobno, kot lani, je tudi letos slavila organizatorska ekipa, torej Brawn. Po brutalni tekmi je sledil koncert skupine Shoeshiners, kasneje pa še after z Vibe Department.

KUD Kiks se je torej ponovno odlično izkazal, a sploh ne dvomim, da bo naslednje leto še boljše. Galerija.

Omar v elementu

Včeraj se je v Festivalni dvorani v Ljubljani zgodil pravi večer evergreenov. Big Bandu pod taktirko Vida Žgajnerja se je s svojim vokalom pridružil še Omar Naber in tako so skupaj v nekoliko nostalgičnem vzdušju otvorili letošnji ŠOUfest.

Koncert je bil brezplačne narave, prišel bi lahko vsak, dokler se dvorana ne bi napolnila in bi potem zmanjkalo sedežev. In to se je včeraj tudi zgodilo, namreč praznih stolov skoraj ni bilo videti.

V repertoarju se je zvrstilo kar nekaj brezčasnih komadov, med drugimi New York, New York, Come Fly With Me, My Way, Moon River, Wonderwall, ter še in še.

Festivalna dvorana je res pravo mesto za tak dogodek, saj je akustika v njej izjemna in glasba te zvrsti tako še veliko bolj oživi. Tudi ljudje so bili s prikazanim (slišanim?) vidno zadovoljni, saj so vsak komad nagradili z bučnim aplavzom.

Žal meni ni uspelo slišati celotnega koncerta, saj sem po treh skladbah (kolikor smo smeli fotografirati) odhitel na GodArt in Michaela Winslowa.

Še galerija.

Trio WinGodArt

V veliki dvorani Grand hotela Union se je včeraj zgodila unikatna predstava – najprej je nastopil duo GodArt s predstavo The Professors, v drugem delu pa je nostopil mož tisočerih zvokov Michael Winslow.

Jure Godler in Tilen Artač sta v našem prostoru že tako ali tako imeni, ki garantirata odlično in malce drugačno predstavo. V tej izvedbi predstave Profesorja je spet nekaj novih trikov, malce drugačna glasba,…, skratka odbito in vrhunsko.

Če vam ime Michael Winslow morda ne zveni znano, se morate samo spomniti neštetokrat predvajanih TV filmov Policijska akademija. V teh filmih je najbolj izstopal kadet Larvell Jones – ustvarjal je glasove, ki so lahko nadomestili katerikoli drug zvok. In igralec, ki ga je igral je Michael Winslow.

Tip lahko res iz ust spravi praktično vse zvoke – od električnih kitar, beatboxa, streljanja,…, ni da ni. Res da s pomočjo nekaterih mikrofonskih efektov, vendar na koncu se sliši noro.

Predstava (skupaj z vmesno pavzo) traja skoraj tri ure, v njej pa se boste naužili dobre glasbe, zanimivih skečev, si pulili lase ob nedojemljivih trikih, predvsem pa se boste dodobra nasmejali, zato vam obisk predstave toplo priporočam.

Še galerija.

Kuga s' rekva!?

V Izbruhovem  kulturnem bazenu se je včeraj zgodila že tretja Buchanologija. Na predlanski sem se prepustil užitkom brez fotoaparata, na lanski sem bil polno prisoten, letos pa sem bil prisoten le na prvem – standup delu. Buchanologija je namreč dvodelna. Ne, ne Buchan in logija, temveč standup in party.

Kot vedno je večer otvoril in povezoval idejni vodja prireditve – Klemen Bučan. Pripravil je kar precej novega materiala, za katerega lahko rečem, da sodi med njegov najboljši material do sedaj.

Prvi od gostov pa je bil na vrsti že stalni nastopač – Tin Vodopivec. Tin ni pripravil nič posebej novega, če ste bili prisotni na letošnjem Panču, niste nič zamudili. Vendar večine Kranjčanov tam ni bilo, zato je njegov nastop vseeno izpadel odlično.

Drugi je bil na vrsti iz pokoja zbujeni Rox de Gabba. Čeprav dolgo časa ni nastopal in bi lahko v tem pripravil kompletno nov nastop, pa sem vseeno veliko večino njegovega nastopa že slišal. Publika je bila z njim vseeno vidno zadovoljna, kar najbrž pomeni, da so fore dobre…če jih slišiš prvič.

Sledil je prvi gost iz Hrvaške – Krešimir Rich. Njegov nastop je bil soliden, vendar pa nobena fora ni toliko izstopala, da bi se res nasmejal do solz.

Za njim je spet prišel gost slovenskega rodu – Klemen Mauhler. Klemen te pač ne more pustiti hladnega. Ne glede na vrsto humorja, ki ti je všeč, pri Mauhlerju umirajo vsi. In the good way!

Naslednji je bil spet Hrvat, tokrat znanec s Panča – Domagoj Pintarić. Tudi on je pripravil skoraj identičen nastop, kot na Panču, vendar je tokrat pripravil daljši uvod v slovenščini. Naslednjič morda že cel nastop?

Zaključil je kdo drug, kot Perica Jerković. Tokrat je dokazal, da se odlično znajde tudi ob heklanju iz publike, saj se ni pustil zmesti. Heklerja je namreč dobro zatrl ter odlično dokončal svoj nastop in s tem prvi del letošnje Buchanologije.

Drugega dela se, kot sem že povedal, nisem udeležil, zato so v galeriji slike le s prvega dela.