Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Umeeeeeeek

Že ob samem spominu na lanski Žur z razlogom, mi gredo kar kocine pokonci, letos pa ni bilo nič drugače. Izjemen žur, ki ga vsako leto ob koncu šolskih počitnic priredi Si.mobil, je letos kljub slabi vremenski napovedi na Pasjo raven pripeljal ogromno zabave željno množico.

Za skoraj 7-urno vrhunsko glasbo je skrbel, kot je že v navadi, Umek. Vedno, ko poslušaš Umeka, misliš, da bolje pa sploh ne more biti, ampak že takoj naslednjič naredi še boljšo predstavo. Res mu ni para.

Zaradi popoldanskih ploh, se je park sicer dobro začel polniti šele proti koncu žura, vendar smo se kljub temu imeli super. Še posebej na VIP-u, kjer je bilo, kot vsako leto, poskrbljeno za vse – streho, hrano, pijačo,…, ni da ni.

Kot vedno na FM prireditvah, je bila organizacija na samem vrhuncu – bolje praktično ne gre. Fotografom so nam sicer malo zagodli, ko nas niso spustili pred oder, vendar se je dalo vse lepo zmeniti, da smo lahko za kakšno minutko prišli celo na oder, tako da nimam pripomb.

Nekje ob 23:40 je v Tivoliju vse utihnilo, zato smo se prestavili na uradni After z razlogom v InBox, kjer so s to zabavo otvorili novo elektronsko sezono. Na manjšem flooru so rolali DJ-ji iz Sharkastique tunes, na večjem pa iz Umekove 1605, kasneje pa celo Umek sam.

Skratka še enkrat, bilo je NORO, nekaj mojih foto in video utrinkov pa lahko vidite v galeriji in/ali na filmčku.

Nasmejana Dubfire in Riche Hawtin pred nastopom

Preteklih nekaj dni sem bil odsoten, saj sem se zadrževal na enem večjih in boljših evropskih festivalov, definitivno pa najboljšem v tem delu Evrope – EXIT 2009. Letošnji EXIT je bil že deseti po vrsti, zame pa je bil žal prvi.

Zakaj žal? Ker je to definitivno ena boljših stvari, na katerih sem bil v življenju. Praktično nimam nobene pripombe čez nobeno stvar. Organizacija na najvišjem nivoju – od skorajda vojaškega varovanja, nadvse prijaznega in ustrežljivega press centra, stalnega SMS obveščanja medijev, pošlihtanih akreditacij,…, vse, vse, vse je bilo tako dobro uštimano, da skoraj ni verjetno. Vsaj ne v primerjavi s katerokoli prireditvijo pri nas.

Da izjemnega line-upa na vseh 20-ih floorih sploh ne omenjam. Da, 20 različnih prizorišč je bilo. Od čisto majhnih s trubači, ki prenesejo dobrih 100 ljudi, pa do megalomanskega Main odra in Dance Arene, ki na sebi z lahkoto zadržujeta okoli 60.000 ljudi.

Zaradi pestre izbire sem se kar težko odločal kam bi šel. Prvi dan sem si ogledal vse odre, naslednje dni pa sem se največ zadrževal na glavnem odru in v plesni areni.

Ker je vseh artistov preveč, da bi jih našteval in linkal (600+), bom izpostavil samo tiste, ki so me res navdušili: The Herbaliser, celotna ekipa Circo Loco, Overdrive, Korn, Gui Boratto, Richie Hawtin B2B Dubfire, Elemental, Kraftwerk, Moby, Etienne De Crecy, Sebastian Ingrosso B2B Steve Angello, Madness, Elvis Jackson, The Prodigy, Marko Nastić B2B Valentino Kanzyani, The Japanese Popstars in finale letošnjega festivala Green Velvet B2B Carl Cox.

Po besedah organizatorja se je v 4-ih dneh na Petrovaradinski trdnjavi izmenjalo okoli 200.000 različnih ljudi oz. okoli 80.000 na dan (večina nas je bila tam vse 4 dni).

Zaradi boljše preglednosti sem galerijo razdelil po dnevih, se pravi: 1. dan, 2. dan, 3. dan, 4. dan, za nameček pa sem pripravil še krajši pregled dogajanja na dance areni v filmčku.

Love is in the woods

Leto je naokoli in spet je bil na sporedu Woodshock. Zaradi novo zgrajenega prelepega golf igrišča v bližini moje hiše, kjer se je elektronski festival pod zvezdami odvijal do zdaj, so ga bili organizatorji prisiljeni premakniti drugam in zato se je letos zgodil v bližini vasi Dornberk v open-air diskoteki Zeleni gaj.

Za razliko od lanskih treh floorov, sta bila tokrat samo dva – na manjšem so se vrteli schranz “ritmi”, na večjem pa eksperimentalni techno približki. Nikoli v življenju si nisem mislil, da bom to izrekel, ampak na schranzu mi je bilo najboljše, pa ne zato, ker bi bilo tam tako dobro, ampak zato, ker me je Jeff Mills, ki je kot glavna zvezda večera vrtel na glavnem odru, totalno razočaral.

Glasba, ki jo je vrtel Jeff, je bila še najbolj podobna kakšni iz sci-fi filmov B produkcije. Dejansko nisem vedel, za kaj se gre in v katero zvrst bi to lahko uvrstil. Preden sem šel dol sem si namreč pogledal nekaj njegovih live nastopov in prav vsi so mi bili super, tole včeraj pa…polom.

Tudi na splošno se mi je zdelo, da samo vzdušje festivala ni niti približno enako temu, kar je nekoč bilo. Woodshock pač mora biti v gozdu, kakor mu veleva že ime samo.

Še galerija.

We all love Tiësto

Tiësto, ki naj bi prvotno na Gospodarskem razstavišču nastopal samo 24.06., je zaradi izrednega zanimanja dobil še svojo reinkarnacijo dan po tem, 25.06.2009. Lahko rečem hvala bogu, saj sem tako predvčerajšnjim lahko užival na Moralesu, včeraj pa še na Tiëstu.

O sami organizaciji ne bi izgubljal preveč besed, saj so mi, kljub akreditaciji, ki sem jo že imel okoli vratu, na vhodu hoteli zavrniti vstop. Po nekaj pregovarjanja in (na žalost) prerekanja smo le uredili zmedo, da sem lahko prišel v halo A2.

Tokrat razstavišče ni bilo razprodano, a vendar je bilo v njem še vedno dovolj ljudi, da je kaj kmalu postalo zelo vroče. Svoje je dodala še odlična glasba, saj Tiëstu kar ne zmanjka odličnih hitov, ki jih je sproduciral skozi svojih dobrih 15 let ustvarjanja.

Tijs Michiel Verwest, kot je Tiëstu ime, mi je še enkrat dokazal, da je vreden naziva najboljšega DJ-ja na svetu. Prvič sem ga videl lani v Papayi, tokrat pa je šel še korak dlje in v svojem več kot 4-urnem setu ter z vrhunskimi animacijami prikazal izjemen in nepozaben šov.

Delček izjemnega nastopa si lahko ogledate v filmčku, izseke dogajanja pa v galeriji.

Na Moralesu je bilo peklensko vroče

Včeraj zvečer se je po celi Sloveniji dogajalo toliko prireditev, kot le redkokdaj. Poleg vseh državotvorno povezanih proslav, pa se je v ljubljanski diskoteki InBox odvijal zaključek sezone z Get2Gether partyjem, glavna zvezda pa je bil nihče drug kot sam David Morales.

Dogodek, ki sta ga v največji meri podprla fashiontv in CMT, je diskoteko popolnoma napolnil, če ne celo prenapolnil. Ljudi je bilo toliko, da je bilo premikanje skrajno težko. In ne samo po obeh plesiščih, tudi v VIPu (ki je sicer zavzemal polovico največjega floora) je bila gužva nepopisna.

Kljub gužvi in hudi vročini (klub nujno potrebuje močnejšo klimo), pa je bil party naravnost izvrsten. Ne samo na glavnem odru, kjer so za ogrevanje pred Moralesom skrbeli Rusty, Jr. Gregg in Jaka, ampak tudi na manjšem odru, kjer so nas ogrevali za sobotni Woodshock, je bilo vzdušje odlično. Ena sama uživancija, kamorkoli pogledaš.

Ker se ne spomnim nobenega presežka več, s čimer bi opisal včerajšnji večer, prilagam le še linka do kratkega filmčka in pa galerije.