Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Na koncertu je kar prekipevalo od energije

Takoj po koncu Magnificovega koncerta na Bledu, sem se kar se da hitro odpravil proti Ortu, kjer so imeli promocijo primorski Sin Story. Sicer sem na žalost sem zamudil predskupino Tight Noodles, vendar pa sem ujel skoraj cel koncert “taglavnih”.

Sin Story so namreč na neke vrste promo turneji njihovega debitantskega albuma Paths of Civilization. Gre za štiričlansko zasedbo mladeničev, ki so sicer glasbeno aktivni že več kot deset let. Kar se same glasbe tiče, pa bi jo lahko opisal kot zelo zanimiv in širok spekter rock variacij.

Priznam, da sem za skupino slišal prvič, vendar mi je za to kar nekoliko žal, saj gre dejansko za kvaliteten band, ki več kot očitno zna napraviti nekaj poslušljivega in hkrati dovolj zahtevnega, da se ne vrže v isti koš z ostalimi slovenskimi bandi.

Žal pa jih, z večino ostalih slovenskih bandov na poti do uspeha, veže želja po angleških tekstih v komadih. Jasno, vsi želijo / želimo biti znani tudi v tujini, vendar pa to žal ne gre iz danes na jutri. Res je lažje napisati angleški tekst, tudi sliši se (največkrat) bolje, vendar pa slovenske radijske postaje izredno le redko vrtijo neslovenske komade domačih izvajalcev. In žal je pri nas tako, da če se ne vrtiš na radiu, ne moreš nikamor naprej.

Skratka, gre za odličen band, katerega ogled toplo priporočam, če jih zasledite kje v svoji bližini.

Še galerija.

Magnifico v elementu

Kot najbrž veste, je Magnifico spet na turneji po Sloveniji. Včeraj sem ga šel pogledat v festivalno dvorano na Bled in, pričakovano, ni razočaral.

Preprosto poimenovani Balcountry Quartet poleg Magnifica sestavljajo mojstri Robert Pikl na kitari, Anže Langus Petrović – Dagi na kontrabasu in Schatz! na bobnih, ekipi pa se občasno pridružita še Luka Ipavec in Jure Gradišnik na trobilih, ki poskrbita za balkanski prizvok.

Vzdušje na tej turneji je nekoliko bolj umirjeno in intimno, kot smo ga mogoče vajeni. Sedeči koncerti se odvijajo v lokalnih dvoranah, nastopajoči pa so večino časa pri miru na svojih stolih, od kjer umirjeno in sproščeno polnijo dvorano z vrhunskimi komadi.

Poleg zanimivih priredb starih komadov v jazz – country – balkan stilu, smo bili na koncertu deležni še kratkih duhovitih poezij izpod Magnificovih rok, ki si jih lahko preberete tudi na njegovi strani, v kolikor se prej registrirate.

Napovedanih je še kar nekaj koncertov, tako, da vam ogled (vsaj) enega izmed njih zelo priporočam.

Še galerija.

Marcel Lucont med nastopom

V okviru StandSub večerov v ljubjanskem klubu SubSub je včeraj v goste prišel Francoz Marcel Lucont, oz. s pravim imenom Alexis Dubus.

Bolj intimno atmosfero v klubu, je najprej pozdravil Tešky, nato pa je tam zbrano publiko prvi del večera zabaval Tin Vodopivec.

Kar je bilo posebnega ta večer, ni bilo samo to, da je Marcel govoril angleško, ampak sta angleško govorila tudi Andrej in Tin, kar je naredilo celotno stvar še precej bolj zanimivo.

Tin sicer ni povedal nič novega, vendar glede na to, da ga vidim nastopati skoraj vsak teden, mu tega sploh ne morem zameriti. Šale se v tujem jeziku slišijo precej drugače in marsikatera dobi povsem drugačen odziv.

Po Tinu pa je na oder prišel Marcel z izredno počasnim načinom nastopa, povsem drugačnim, kot smo ga vajeni pri nas. Kar rabiš nekaj časa, da se navadiš na ta počasni tempo, vendar pa so fore tako duhovite, da vse skupaj dobi čisto novo dimenzijo. Res zanimiv in odličen stand up.

Še galerija in pa nekaj odlomkov Marcelovega nastopa.

Zabavo so še dodatno popestrili plesalci in plesalke

Ljubljanski klub InBox je včeraj praznoval prvo obletnico svojega obstoja. Dogodku primerno so v goste povabili britanski duo The Shapeshifters.

Poleg njiju so včerajšnji večer popestrili še ambiental performances, Sylvain z Laro, Pookie, kaykay, Mark Ceilinger, Rusty ter ClemenB.

Sam se dobro spominjam tiste otvoritvene zabave z Mondialovim pre & after red love partyjem v še ne popolnoma dokončanem klubu. Bilo je naravnost odlično in absolutno noro, tako kot tudi velika večina partyjev in koncertov, ki so sledili.

V letu dni se je v InBoxu zvrstil res precej raznovrsten program, z več kot 100 dogodki, med drugimi: dvodnevna petnajstletnica Umeka, predstavitev Zlatkotovega albuma, prišli so Bodyrox, Dave Clarke, Richie Hawtin, David Morales, Steve Angelo, The Rasmus, Funkagenda, ter ekipa Pacha, Kanzyani je vrtel 8 ur, gostili so after dneva elektronike, ter še in še.

Po tako razburljivem letu z veseljem gledam naprej ter komaj čakam, da izvem, kaj imajo za nas pripravljeno v prihodnosti.

Galerija.

Tjaša Sidar - Miss Hawaiian Tropic 2010

Tjaša Sidar je ime, ki nosi krono slovenske Miss Hwaiian Tropic 2010. Krono ji je predala Daša Podržaj, saj je bila krona lanski zmagovalki Nermini Sijamhodžić kasneje odvzeta.

Z mojega vidika je bilo vse skupaj precej podobno lanski prireditvi. Fotografi smo se spet gužvali pod kamerami na manj kot dveh kvadratnih metrih med publiko ter bazenom, spet je nekdo drug izbral miss fotogeničnosti, katero naj bi baje izbirali fotografi, za piko na i pa so direktno na konec odra postavili dve “veličastni” bakli, ki sta povzročala probleme vsem fotografom, saj sta nam močno zastirali pogled na pisto. To, da ena sploh ni delovala, pa tako ali tako ni pomembno.

Kar se tiče glasbenih točk smo še vedno tam-tam: Sanja Grohar, Petra Slapar, Miran Rudan, Sara Kobold, …, edini velik plus je bil intro nastop skupine Maestro – fantje res razturajo, nimaš kaj.

Kot se za miss tekmovanje spodobi, smo slišali tudi nekaj “cvetk“. Od takih, da je lepota bolj pomembna, kot zdravje, pa do takih, da so istospolni partnerji nekaj, kar je v nasprotju z naravo.

Skratka, še ena izmed “zanimivih” prireditev. Galerija.