Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Highlight tokratnega Panča je bil Američan Scott Capurro

Pretekle dni se je na ljubljanskem gradu ter v Cvetličarni odvijal že četrti festival stand-up komedije Panč. Tokrat je potekal štiri dni, skupaj pa je nastopilo kar 24 komikov.

Prvi dan so nastopili Jernej Celec, Mladen Pahović, Ranko Babić, Dave Thompson, Tin Vodopivec ter Adam Bloom.

Drugi dan so bili na vrsti Husein Šakanović, Domagoj Pintarić, Miki Bubulj, Vinko Šimek, Perica Jerković ter Ivan Šarić.

Tretji dan se je zaradi dežja odvijal v Cvetličarni, tam pa so nas zabavali Janez Trontelj, Krešimir Rich, Klemen Bučan, Marina Orsag, Pedja Bajović ter Vid Valič.

Zadnji dan se je spet odvijal na gradu, kjer so festival zaključili Dušan Tomić, Sašo Stare, Galla Miklos, Klemen Mauhler, Boštjan Gorenc – Pižama ter Scott Capurro.

Po koncu festivala so občutki podobni, kot po zimskem Panču – večino materiala mi je bilo že znanega. Vem, da je to pravzaprav namen takšnega festivala, publiki, ki ne hodi na stand-upe, prikazati najboljše, kar imamo(-jo), a vseeno vedno potiho komaj čakam kakšno novo foro meni znanega komika. Od vseh me je recimo še najbolj navdušil čisto zadnji nastop tega Panča – Američan Scott Capuro.

Od mene še na štiri dni razdeljena galerija, nekaj videov pa si lahko ogledate pri kolegu.

Smuth Sadež

Včeraj smo v Kamniku na Kamfestu lahko prvič v živo slišali novo ploščo skupine Slon in Sadež. Če slučajno ne veste, nova plošča je na voljo brezplačno na internetu, za kar se gre zahvaliti Ljubljanskim Mlekarnam.

Ne glede na to, kako dobra je plata, v živo jo Slon in Sadež zaigrata(-jo) še bolje. In prav nič drugače ni z najnovejšim izdelkom. Koncerti S&S so še poseben užitek, saj jih Igor in Jure prav vedno popestrita z aktualnimi in lokalnimi šalami.

Največja zanimivost te “turneje” je sama koncertna scena – kitare izgledajo kot izdelki Ljubljanskih Mlekarn, škatlaste stvari (ojačevalci, synth,…) so oblečene v “krzno“, vsi imajo oblačila in Adidaske v zeleno-belih barvah,…, skratka res ogromno product placementa, ki pa s takšnim pristopom sploh ne moti, ampak je prej dobrodošel.

O popularnosti benda in plošče priča dejstvo, da je bil prav vsak kotiček na prizorišču zapolnjen, polno pa je bilo tudi še daleč naprej, čeprav se tam ni skoraj nič slišalo.

Zdaj le komaj čakam nove koncerte, tu pa še galerija in pa video.

Mike Patton (Faith No More) v elementu

Danes okoli desete ure zjutraj se je zaključil že 11. Exit festival v Novem Sadu v Srbiji. Tokratni je prvi, ki ni zabeležil večje udeležbe, kot tisti izpred leta poprej.

Od prvega pa do lanskega festivala je namreč udeležba stalno naraščala, letos pa je malce padla. Razloge je moč iskati v manjku “zvenečih” imen, posledicami svetovne gospodarske krize in še kje.

Kljub temu je bilo na festivalu vzdušje odlično prvi, drugi, tretji ter prav tako četrti dan. Včeraj oz. danes je bil namreč na sporedu zelo močan line-up. Na glavnem odru so že ob 19:30 začeli Elvis Jackson, kar je bilo prekmalu, da bi jih lahko ujel. Sem pa zato ujel bande za njimi: Pendulum (LIVE), Faith No More ter The Chemical Brothers. Slednji so  nam sicer prepovedali slikanje iz foto pita, zaradi česar sem “tvegal življenje” in šel s 70-200 med noro publiko.

Na Fusionu so nastopili še eni Slovenci in sicer Tide, kar je bila pravzaprav edina stvar, ki sem jo šel letos gledati na Fusion stage.

Na Dance Areni pa je bilo včeraj še posebej zanimivo. Prepletalo se je kar nekaj žanrov, nastopili so namreč Crystal Castles, Busy P, SebastiAn, A Trak, za finale pa še zadnji trije back 2 back.

Še najbolj zanimiv nastop je imel SebastiAn, ki je začel z zelo nadležnim loopom in si nato v miru prižgal cigaret ter počasi sipal pijačo in opazoval negodovanje množice. Le-ti so se namreč usedli na tla, kazali sredince, metali pijačo na oder (eno pivo je zadelo tudi mene),… Nato pa je preklopil na zelo energičen komad in vse zamere so bile v trenutku pozabljene in cela Dance Arena je skakala.

Skratka še en odličen Exit festival je za nami, a upam si trditi, da tokrat malenkost slabši od lanskega – prvega ne pozabiš nikoli. Za konec pa še galerija in pa video s četrtega dne.

Missy Elliott

Po prvi in drugi noči, je minila še tretja noč 11. festivala Exit 2010.

Tokrat sem se na glavnem odru najbolj razveselil Norvežanov Röyksopp, katere sem v Ljubljani zamudil. Pričakovano so bili izvrstni in s tem bi se definitivno strinjala tudi številna publika.

Sledili so napol domači Lollobrigida in za njimi bojda največje ime včerajšnjega line-upa Missy Elliott. Ker mi ta zvrst ni preveč pri srcu, sem se zato raje odpravil proti Dance Areni.

Tam je bilo včeraj vse v znamenju popularne house glasbe. Začel je SevdahBABY, nadaljeval odlični Riva Starr, nato pa je sledila zanimiva točka dueta Ost & Kjex z gospel zborom.

Za njimi pa je bilo na vrsti največje ime včerajšnjega line-upa po mojem okusu – Laidback Luke. Luke me ni pustil hladnega, oz. da se popravim, mislim, da ni bilo nobenega v publiki, ki ga ob njegovem izvrstnem setu ni razganjalo.

Luku je sledil David Guetta, ki sem ga poslušal pred dobrim mesecem na Urban Art Forms festivalu v Wiesnu, kjer me je precej razočaral. Vendar se je tokrat pred nabito polno Dance Areno precej bolj potrudil in tako več kot zadovoljil vse njegove fane.

Več vtisov pa v galeriji in videu.

Basist skupine Placebo Stefan Olsdal

Kot včeraj, se tudi danes oglašam skoraj neposredno iz Novega Sada, kjer se odvija že 11. festival Exit.

Drugi dan so na glavnem odru zaznamovali predvsem The Horrors ter Placebo, kasneje pa se je glavni oder prelevil v drum’n’bass.

Na Dance Areni pa so za dobro ritmiko skrbeli Matthew Hoag, Ida Engberg, Moderat (ki so me navdušili že na festivalu Springten v Gradcu), Josh Wink, Ricardo Villalobos, ter za konec še Marko Nastić.

Na ostale odre včeraj nisem kaj dosti zahajal – parkrat sem vmes skočil na Happy Novi Sad, kjer pa ni bilo nekega vzdušja, zato sem se “zakampiral” na najvišji točki Dance Arene in užival v odlični glasbi, ter fenomenalnem razgledu na številno publiko in oder.

Tokrat se je prvič videlo, da je letos res kar precej ljudi manj, kot lani, saj se je dalo okoli druge ure popolnoma normalno hoditi pred glavnim odrom. Kar sicer ne pomeni, da je ljudi malo, ravno nasprotno, a vendar manj, kot lani.

Več vtisov pa v galeriji in videu.