Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Vedno energična Alya

Kot lani, sem tudi letos odšel na zaključek Majskih iger. Letos sem sicer prišel precej bolj pozno, vendar se je (zaradi slabšega začetnega programa), tudi napolnilo kasneje, kot lani.

Prišel sem direktno na I.C.E., ki so me, tehničnim težavam navkljub, navdušili že v Ortu, tu pa so se (pred precej večjo množico), še bolj potrudili in dali še več od sebe.

Za njimi je prišla Alya z bandom, ki je ravnokar izdala novo ploščo z naslovom Non Stop!, katere še nisem slišal, jo bom pa, upam, dobil kmalu.

Nastop je bil, kot vsi njeni, ultra energičen – Alya pač ne more biti na miru. Publika se, jasno, na to takoj odzove, saj se jim totalno odtrga.

Koncert, ter s tem letošnje Majske igre, so zaključili Mi2, ki pa so naravnost idealen band za tovrstne prireditve. Vsem znane njihove hite, je namreč skupaj z njimi pela celotna, totalno napolnjena, Kardeljeva ploščad.

Še galerija.

V InBoxu so tokrat doneli zvoke trancea

Včeraj sem ponovno odšel v InBox, kjer je bil spet na vrsti Eureka! trance večer, glavna zvezda pa tokrat Elyksir.

Kot še vedno do sedaj, sem prišel prekmalu, saj se InBox polni vedno kasneje, včeraj je bil vrhunec šele okoli dveh.

Čeprav je bilo na začetku vse skupaj bolj klavrno, pa se je potem žur prav dobro razvnel, saj je Elyksir zavrtel kar nekaj dobrih starih trance komadov, ki so spravili klub pokonci.

Kljub temu pa so bili ljudje bolj zadržani – prvič po zelo dolgem času sem namreč doživel, da so me več kot enkrat zavrnili ob prošnji za slikanje.

Razloga za to ne vem, vem pa, da mi je po že tako napornem dnevu, to še dodatno zbilo preostalo energijo, tako, da sem InBox kar kmalu zapustil.

Še galerija.

Še vedno energični Skočir

Včeraj je Big Foot Mama s koncertom v Križankah več kot uspešno zaključila svojo turnejo Važno, da zadane.

Koncert, za katerega so vedeli vsi, saj je bil oglaševan praktično povsod, je bil razprodan že kar nekaj dni pred koncertom, prav tako pa tega eventa ni hotel zamuditi noben medij.

V želji po čim večjem številu prodanih kart (in s tem zaslužku), so ograjo za fotografe, kamermane, ipd., postavili le slabe pol metra od odra. Ker pa so hoteli tudi čim večjo medijsko pokritost, so (očitno) odobrili akreditacijo vsakemu, ki je zanjo zaprosil.

Posledice so bile hude, saj so nas fotografe, kot kakšno živino ali protestnike, strpali v enosmerno ulico pred odrom, po kateri se ni bilo mogoče premikati. Totalno smo zapolnili celo dolžno odra in se, med tremi komadi, ki so nam bili na voljo za fotografiranje, nismo mogli premakniti niti za 5 cm v nobeno smer.

Zraven mene je bila recimo gospodična z DSLR-jem nižjega razreda in slikala na “zeleni auto“, potem pa me je spraševala, zakaj hudiča ima ona tako zmazane in neostre fotke, češ, da ta fotoaparat je pa čisto zanič. Jasno je, da je bil to njen prvi koncert.

Saj razumem željo po čim večjem zaslužku in promociji, vendar vseeno pa obstaja neka meja dobrega okusa. Taki koncerti pač niso za začetni tečaj koncertne fotografije, za take namene imamo npr. Orto, kjer pa teh fotografov žal ni in jih tudi nikoli ne bo.

Da pa zaključim pozitivno – koncert je bil več kot odličen. Tako BFM, kot tudi vsi gostje (Perpetuum Jazzile, Neisha, Ansambel Lojzeta Slaka in Slaviša Stojanović), so prikazali super performans, za povrh pa so vse zapakirali v očem in ušesom zelo prijazen format.

Še galerija in pa film.

Razigrani DJ Umek

Včeraj se je v Križankah, v organizaciji založbe 1605, zgodil že tretji Dan Elektronike. Kot lani in predlani, sem tudi letos obvezno moral biti zraven, saj je elektronske evente odlično videti v malo drugačnem okolju.

Tokrat je začelo butati dve uri kasneje – ob 14:00. Kljub izvrstni glasbi in poznejšemu začetku prireditve, pa so do cirka osme ure zvečer Križanke bolj samevale, kot ne. Zunaj se je sicer zbiralo ogromno ljudi, vendar se do večera žal niso odločili pomakniti v središče dogajanja.

Bolj, ko se je dan spreminjal v noč, bolj je bilo preddverje polno, saj sta tam za glasbo skrbela Fedja & Royter (into something?), ki sta čez cel dan dokazovala, zakaj K4 vlada glasbi s te scene.

Šele po deveti uri, ko je v notranjosti nastopal Dubfire (Deep Dish), se je množica začela premikati proti glavnemu prizorišču. Ob povsem napolnjenem prizorišču pa je za zaključek večera, kot vedno, poskrbel Umek, ki je v slabi uri in pol množico popeljal do vrhunca.

Večina tam zbranih, nas je po koncu rednega dela v Križankah odšlo na uradni after v InBox. Pred Križankami je čakalo morje taxijev, ki je množico hitro prestavilo na Rudnik, kjer se je party na obeh plesiščih odvijal vse do jutranjih ur.

Še galerija in pa film.

Mavrični DJ Sylvain

Kot lani in predlani, sem se tudi letos udeležil Škisove tržnice, ki je bila že kar 12. po vrsti. Tokrat sem imel še posebno nalogo in odgovornost, saj sem bil tam kot uradni fotograf za drugo, manjše prizorišče, ki ga je sponzorirala NLB.

Čez dan smo na tem odru v glavnem gledali Twister nagradne igre, plesne nastope, regijska tekmovanja v impro ligi,…, medtem, ko se je na večjem prizorišču med stojnicami trlo toliko ljudi, da se je komaj dalo premikati.

Večerni del je bil malo bolj sproščen, saj so ljudje odhajali domov ali na malico, skratka nabirati nove moči za totalen odklop ponoči.

Tam okoli osmih zvečer pa so pred vsemi vhodi na letno telovadišče ND-Ilirija začele  nastajati ogromne vrste, saj so vsi želeli priti na pester program bodisi na glavnem, bodisi na elektro odru. Bolj, ko je bila ura pozna, bolj so bile te vrste dolge, ljudje so z vseh strani drli na Ilirijo in poskrbeli za (po mojem mnenju) najbolj obiskano tržnico do zdaj.

Zaradi ogromne gužve in super glasbe sem kar ostal na manjšem prizorišču in večjega sploh nisem šel pogledati. Tu so za odlično house glasbo skrbeli Sharkastique tunes oz. DJ Jaka, DJ Shark in DJ Sylvain, ki so eden za drugim dokazovali, zakaj so med DJ-ji v Sloveniji tako visoko cenjeni.

Galerija je kar ogromna, zato sem jo zaradi boljše preglednosti razdelli na popoldanski in pa nočni del, za malo ekstra občutka pa imam še dobre 3 minute Sharkovega prispevka v video obliki.