Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Miss Športa 2010 - Lea Perovšek

Tako kot lani in predlani, sem se tudi letos udeležil izbora za Miss Športa. Letos so sicer organizatorji naredili velik korak naprej v primerjavi s prejšnjima dvema letoma, saj je vse več ali manj štimalo.

Edino, kar se je poslabšalo, čeprav sem mislil, da to sploh ni možno, je bila luč. Le ta je bila še bolj barvno raznovrstna ter se za povrh iz sekunde v sekundo menjavala.

O samih kandidatkah ne bi izgubljal besed, saj so zato tu drugi mediji in pa galerija. Omenil bi edino celo goro glasbenih in drugačnih nastopov, ki so prireditev popestrili.

Še posebej bi rad izpostavil zabavni duo Emran + Robert Ivačič. Ko se je na odru pojavil Emran z Unicef dresom in izdavil “a Łohk maŁ zapŁoskate” je dvorana planila v smeh. A kmalu se je vse nehalo smejati in začelo zares ploskati, kajti Emran je hudičevo dober beatboxer. Nekaj minut kasneje se mu je z orglicami pridružil “nabildani” Robert Ivačič in skupaj sta ustvarila (vsaj po mojem mnenju) točko večera.

Kot najbrž že veste, je Miss Športa 2010 postala Lea Perovšek, prva spremljevalka je Anja Mihelič, druga Iva Blatnik, miss fotogeničnosti (katere nismo izbrali fotografi, ampak žirija!) pa poškodovana Zala Windschnurer. Še galerija.

Na Luži 005 so bile prisotne tudi maske

Pred parimi urami je bilo na Krvavcu zelo pestro – odvijala se je namreč Luža 005. Za kaj gre? Vsako leto zadnjih 5 let (od tu 005) na Krvavcu pred Plažo naredijo bazen v snegu, kamor potem smučarji in boarderji skačejo oz. poskušajo presmučati celo lužo.

Zaradi zelo slabega oglaševanja vsako leto za Lužo izvem dan ali dva po tem, ko se zgodi, letos pa sem izvedel malce po tem, ko se je začela odvijati. Zato sem se podvizal in hitro odpravil na Krvavec. K sreči je event trajal dolgo, zato nisem nič kaj bistvenega zamudil.

Gre za brezplačen dogodek, katerega stroške v celoti krijejo prostovoljci in sponzorji, kar se je dalo videti po raznobarvnih transparentih na vsakem koraku. Kjub temu pa organizatorji niso pokazali nobenega razumevanja in jim očitno ni do brezplačne promocije njih in njihovih sponzorjev, saj mi niso želeli odobriti vstopa v bližino luže k akreditiranim fotografom.

Kljub vsemu sem se uspel prešvercati tja, da sem lahko sploh naredil kakšno sliko. Na začetku je bilo ljudi sicer ogromno, saj je bilo toplo in brez oblačka, a kaj kmalu se je začelo hladiti in temniti, prizorišče pa se je začelo prazniti.

Videli smo ogromno različnih trikov, nekaj sem eksperimentiral tudi sam. Da pa ne bo ostalo samo pri besedah, je tu ogromna galerija.

Zmagovalec Lojze Primožič na cilju zadnje etape

Kot nekateri že veste, sem bil v preteklih dneh zadolžen za fotografiranje zimske variante teka čez Slovenijo, enostavno poimenovanega Trans Slovenija Winter Edition.

Prav tako pa sem, kot na lanski poletni tekmi, tudi tokrat skrbel še za dvojezično spletno stran. Za vse to sem bil med drugim nagrajen z nazivom sponzorja, kar se je lahko videlo tudi na organizatorskih softshellih.

Na hitro, kaj Trans Slovenija sploh je – gre za ultramaratonski tek po Sloveniji. Poleti se teče po daljši diagonali Hodoš – Piran, pozimi pa po krajši Rateče – Obrežje. Vse, od ideje do izvedbe, je v glavnem “maslo” glavnega organizatorja Iztoka Bolteza, ki si vsako leto postavi nek nov izziv. Med pretekle denimo sodijo Slovenski Alpski Maraton – SAM, JošTek, štafetni tek na Storžič, Boltez & BF Goodrich Offroad,…

Občutkov je enostavno preveč, da bi jih strnil v ta post. Gledati vse tekače, kako se z nasmehom na obrazu spopadajo z 220km dolgo preizkušnjo, je naravnost neverjetno.

Še najbolj me je navdahnil Šved Gunnar Nilsson, ki je sključeno ter z mnogimi problemi komaj hodil, pa je vseeno zmogel prav vse premnoge korake od štarta do cilja vsake etape.

Čeprav so na taki tekmi vsi, ki z njo opravijo, zmagovalci, pa so vseeno tisti, ki na cilj pridejo hitreje od ostalih, še večji zmagovalci, zato smo seveda vodili tudi rezultate.

Fotk je ogromno, filmčki pa so štirje, po en na etapo. Da ne bom podvajal vsebin, bom le ponudil povezave: 1. etapa, 2. etapa, 3. etapa, ter 4. etapa.

Skratka občutki po spremljanju takšne tekme so fenomenalni, človek mora to res videti v živo, da se lahko “nafila” z vso to pozitivo, ki jo te tekači oddajajo.

7. SAM je uspešno pod streho. Letos smo imeli prvič skorajda zimske razmere, saj je tri dni pred tekmo nad Kofcami zapadlo do 40 cm snega. Na dan tekme je bilo lepo in sončno, zaradi česar se je sneg stopil in močno razmočil podlago, ter ustvaril izredno težke pogoje za tek.

Na 50 km tekmi je bil prvi na cilju domačin Goran Kuhar, drugi je bil Martin Andrejčič, tretji pa Američan z italijanskim priimkom Franceschini Fausto. Med ženskami je slavila Stearns Annabelle iz Velike Britanije, pred našo Marinko Lapanja in domačinko Simono Trobec.

Na 35 km razdalji s štartom v Tržiču je bil prvi “doma” Nejc Kuhar iz Kokre, drugi je bil Mirko Janjatovič , tretji pa Bogdan Primožič. Med ženskami je najboljši čas in rekord proge (kljub težkim razmeram) postavila Dolenjka Mateja Šuštaršič, druga je bila Gorenjka Špela Novak, tretja pa Štajerka Zinka Balant.

Hkrati je seveda potekal tudi 10 km tek okrog jezera na Jezerskem, kjer pa razen množične udeležbe ni bilo nič posebnega.

Ker sem večer pred tekmo prebil na Noči Radia Belvi, sem bil deležen bolj malo spanja in sem ga moral nadoknaditi s kofeinom. Čez dan sem ga zaužil kar okoli 200mg, zaradi česar dolgujem zahvalo hostesama Red Bulla in pa stojnici MaXXimum.

Večina, od preko 300 tekmovalcev, je odhajala z Jezerskega z lepimi vtisi, čeprav pa z blatnimi copati. Nasvidenje na 8. SAMu 2008!

Dodatek: Rezultati, galerije in pa film.

Evo, prišel sem do posnetkov, ki so se predvajali v živo na RTV slo v sobotnem vrtiljaku.

Prvo oglašanje.

Drugo oglašanje.

Ogled proge.