Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Evo poročilo z Noči Radia Belvi, kot sem obljubil včeraj.

Začelo se je že ob 18:00, ko so na oder prišli Angee. Igrali so za približno 35 folka, ter za vse, ki so takrat poslušali Radio Belvi. Fantje in punca so, kot sem že omenil, pretekle mesece snemali svoj prvi album. Treba je zrihtati še detajle (SAZAS, platnice, dizajn,…), vendar glavni del (glasba) je že končan. Izdelek sem že imel priložnost slišati in lahko vam povem, da bo slovensko glasbeno sceno kmalu zadel svež val kvalitete. O obsežnosti le-tega pa spregovorimo ob izidu albuma.

Naslednja je bila Sanja Grohar, ki bi o resničnosti njenega petja prepričala le gluhonemega starca z veliko dioptrijo in brez očal. Pela je namreč na plejbek in še to tako slabo, da bi bilo bolje, če bi se samo vrtela njena glasba, ona pa bi stala nekje v zaprti omari. Sanjo je zamenjala Tanja Žagar, ki je kljub takrat še maloštevilni publiki, naredila odlično vzdušje, še posebej med fotografi¹ . Še vedno so bili na vrsti matrični nastopi; Petra Slapar, Žana, Robert Kreslin, kot bi poslušal CD.

Ko se je Slogin vrt že malo napolnil pa so prišle pomlajene Foxy Teens. Ob prvem pogledu je bila moja reakcija nekaj takšnega: “Kdo je pa te otroke spustil v bekstejđ???”. Po koncertu pa: “Faaak, tamale razturajo. Kloc, Kloc, dej jim reč za avtogram!” Skratka, punce so izredno sproščene, simpatične, komunikativne, z izpiljenim nastopom, ampak še zelo mlade. Glasba je bolj švoh, ampak za žurko so pa idealne.

Nato so prišli Pop Design z Miranom Rudanom. To ni to. Resnik FTW! Sledila spet matrika: Manca Špik, Rebeka Dremelj in pa Karma. Nato spet malo rock pridiha z Omarjem, vendar takoj nazaj v pop z Lenderotovo Saško. Ker je bil koncert pač v Kranju, je bila največja žurka, ko je prišel Petar Grašo. Za eno punco v prvi vrsti sem že mislil klicati 112, saj zvoki, ki jih je oddajala ob njegovem nastopu, niso bili nič kaj človeški.

Za finish pa so poskrbele stalnice na takih prireditvah; Turbo Angels, Kingston, Atomik Harmonik in pa Rok’n’Band. Nastopili so sicer še Kocka, vendar o njih in njihovi neprofesionalnosti ne bom izgubljal besed.

Skoraj, da bi pozabil: Galerija.

1. Sredi nastopa nam je namreč dala lekcijo o etiki fotografiranja žensk v mini krilih 😀 [↩]

Tudi letos se je na Kongresnem trgu zbrala ogromna množica mladih in malo manj mladih, ter pozdravljala poletje in proslavljala konec šole. Že standardni predpoletni pijanski praznik je bil letos malo manj pijanski in malo bolj glasbeni, kar se mi zdi skrajno zanimivo, glede na to, da letos ni bilo toliko zvenečih slovenskih glasbenih imen. Novost je bil tudi Ispaceov elektro šotor, ki smo ga videli že na Škisovi tržnici.

Pozdrav poletju je postal praznik srečevanja starih znancev. Tam vidiš vse, ki jih nisi videl že 100 let. Bivši sošolci, bivši sovaščani, bivši maturanti, vse je tam. Sigurno eden izmed vzrokov, zakaj se vsako leto hodimo tja na Kongresni trg gužvat.

Kot sem že prej omenil, glasbena scena ni bila nič kaj sveža. Videli smo Čuke, Zablujeno generacijo, Rok’n’band, Sašo Lendero, Omarja, Kingstone, Rebeko (s Katjo in Majo) ter Atomik Harmonik.

Zvok je bil precej boljši kot lani, morda je tudi to razlog, da je več ljudi dejansko poslušalo glasbo. Tudi luči so bile v redu, le prekmalu se je končalo oz. prekmalu so začeli, saj je večina glasbenikov nastopila podnevi.

Fotke so kičaste (spet nekaj malega za foot fetišiste). 🙂

Včeraj je bil praznik elektronske glasbe. Že ob vstopu smo lahko podpisali peticijo, da bi Umekov rojstni dan (16.05.) tudi uradno postal Dan elekronike.

Ko sem prišel (17:00), so bile Križanke dokaj prazne, potem pa so se počasi začele polniti. Dobil sem sicer PRESS ovratnico, s katero pa si nisem mogel čisto nič pomagati. Nismo imeli nič več dostopa/pravic kot navadni obiskovalci. No, če damo to na stran, je bila organizacija naravnost odlična. Vsak je vedel zakaj je tam, kaj je njegov namen, kaj mora početi, skratka odlično. Dogodek je bil zelo zanimiv, saj praktično ni open-air elektronskih prireditev v takem okolju.

Prireditev se je začela že ob 12:00, Križanke pa so z elektronskimi ritmi tresli raznorazni DJ-ji iz večih držav. Okoli osme ure zvečer je na oder prišel nemški štromar Gregor Tresher in z odlično glasbo začel ogrevati občinstvo. V trenutku, ko sem ga zagledal, sem vedel da ni ozko glasbeno usmerjen – prišel je namreč z majico skupine Placebo. Za njim je prišel težko pričakovani Umek, ki je res navdušil elektronske glasbe željno ljudstvo. Ob eni pesmi mu je na pomoč priskočila tudi pevka, vendar jo je lučkar tako strokovno osvetlil (stroba na polno cel nastop in nič drugih luči), da sem bil presrečen, ko sta mi uspeli kar 2 fotki. Odličen party se je nato nadaljeval še v Fun Factoryju, skratka popoln Dan elektronike.

Galerija je tokrat malce drugačna. Bolj klasična party-galerija pa je na voljo na portalu Lajf.com.

P.S.: Kdo opazi, katera blagovna znamka izstopa? 😀

Collegium je v sredo, 15.novembra 2006, zopet dokazal da ve kako se dela prave žurke. Prireditev naj bi se začela ob 20:00, vendar koncerti kot je bil ta, se vedno začenjajo z eno do dve urno zamudo. Tako se je program začel ob 22:00, ko sta skorajda polno dvorano pozdravila Vid Valič in pa Peter Poles. Na oder je, kot prva nastopajoča, prišla Alya, ki je pubilko popeljala v Omamo. Nato je svoje znanje predstavila skupina breakdancerjev – No Rules, ki je takoj za svojim nastopom spremljala še Six pack čukurja. Že razgreto in napolnjeno dvorano pa je v polje njegovih sanj popeljal Omar Naber. Sledil je še skupen nastop Alye, Omarja in pa Six packa, ki je zaključil prvi del prireditve.

Sledile so nagradne igre, Konge, brazilske plesalke, capuerjo, ter na koncu predstavitev vodičev Collegiuma in štetje do 10, nakar so se s stropa spustili baloni, publiko pa je zasul metež rdečih papirčkov. Takoj za tem so na oder prišli Kingstoni. Ob nastopu skupine Big Foot Mama, pa je publika počasi začela zapuščati prizorišče, saj so se očitno zavedli, da jih zjutraj čaka naporen dan v službi, šoli ali kje drugje. Večer je zaključil Trkaj, preostalo množico pa je še naprej zabaval DJ.

Pa še galerija.

Včeraj, 27.10.2006, se je v Kranju, v dvorani Primskovo že šestič izbiralo najbolj kreativnega kitarista. Svoje znanje so kazali Tomaž Fak (Muta; Faltann), Iztok Peklar (Maribor; solo), Aldo Komar (Kranj; Zulu W), Klemen Lombar (Kranj; God Scard, Elektrika, No Good Players), Jernej Trobentar (Ljubljana; Leeloojamais) ter Beny Kic & Rok Tomšič (Medvode; Metalsteel). Gledalci so ob vstopu dobili glasovnice, s katerimi so potem prispevali svoj glas. Sicer je publika imela samo 40% moči, proti 60% komisije. Tako smo slišali vse od jazzovskih ritmov do metala.

Vsak kitarist, ki je prišel nas je navdušil, v tem ni dvoma. Vendar je definitivno največ navdušenja požel prav zadnji nastopajoči – Tomaž Fak. Publika je ob njegovem nastopu pobirala čeljusti s tal. Vsi so bili odčični, on pa je bil še boljši. Neverjetno, kakšne talente premoremo v Sloveniji, pa jih sploh ne poznamo. Takšnega znanja bi bila presrečna prav vsaka rock skupina, ne samo v Sloveniji, ampak tudi po svetu. Gledalci in komisija so tako enoglasno določili zmagovalca, ki je dobil kipec in pa bon v vrednosti 50.000 SIT.

Med nastopi kitaristov smo bili deležni še dveh predstavitev modnih dodatkov Zelolepo ter striptiza. Uvod so naredile metalke Hellcats, zaključek pa stari rockerji OKO.

Pa še nekaj utrinkov v galeriji.