Eifflov stolp

Najbrž ste v zadnjem tednu opazili malenkostno zatišje z moje strani. Razlog tiči v tem, da sem preteklih 5 dni preživel z Niko v Parizu. Tja sem se odpravil povsem turistično, zato je vsa moja fotografska oprema ostala doma, sposodil sem si le družinski Canon SX110.

Stanovala sva v hostlu Aloha, ki sem ga našel prek Hostel Bookers in je bil eden redkih hostlov, ki je še imel prosti mesti za dve osebi. Pariz je očitno v tem času množično obiskovan.

Prispela sva v dopoldanskih urah in, ker je v opisu hostla pisalo da je le-ta “within walking distance of Eiffel tower“, sva se v želji videti največjo znamenitost že prvi dan, tja odpravila kar peš. What a mistejka to mejka. Sicer tudi na zemljevidu zgleda res par minut hoje, vendar je v realnosti kar konkretno uro stran.

Zvečer naju je izučilo in sva si za borih 21€ kupila tedensko karto, ki pokriva Metro, avtobuse in vlake, skratka ves javni promet. Vozila sva se sicer samo z Metrojem, ki je res hiter in odlično organiziran, pa še na postajah se vedno kaj zanimivega dogaja. Zvečer sva se odpravila proti Louvru, da ga vidiva ponoči. Pogled je bil res izjemen, ta stvar je ogromnaaaaaa.

Naslednji dan sva šla na NEW Paris Free Walking tour, ki je obljubljal brezplačno 3,5-urno vodenje po Parizu in videnje vseh njegovih znamenitosti. Bilo je res izjemno in ta tour krepko priporočam vsem, ki boste v prihodnje šli v Pariz pohajkovat. Naš vodič je bil Avstralec James, ki v Parizu živi že 3 leta. Pogledali smo si res vse, James pa je s svojimi zgodbicami odlično začinil vse skupaj in nam na res prijateljski način razkazal in povedal vse, kar je za vedeti o Parizu.

Zvečer sva se odpravila še na Pub Crawl, ki ga organizira ta ista ekipa. Stvar je res zanimiva, saj se pobližje spoznaš z drugimi popotniki po Parizu in izveš njihove zgodbe. Zmagajo ga itak Avstralci in pa Američani, ki so res izjemno odprti in prijazni ljudje, zgodbe imajo pa take, da jim komaj verjameš in si srečen, da živiš v Sloveniji.

V naslednjih dneh sva se še malo razgledovala po Parizu in njegovih premnogih zanimivosti, odpravila sva se tudi v katakombe, v katerih leži okoli 6 milijonov okostnjakov, nato pa je bil že čas za odhod proti domu.

Bilo je definitivno nepozabno, mesto je res ogromno in še kako vredno ogleda. Objavil sem nekaj fotk na Facebooku (ki si jih lahko ogledate tudi če niste član tega socialnega omrežja) –> prvi del in drugi del, skupaj pa sem spravil tudi filmček (obvezno glejte v HQ), ki  zajame marsikaj zanimivega, predvsem pa prikaže pravi utrip mesta.

Lauri Ylönen - vokalist skupine The Rasmus

Finska skupina The Rasmus, ki je 6 let nazaj z albumom Dead Letters okupirala svet, je včeraj v sklopu nove turneje in promocije povsem svežega albuma Black Roses, prišla v ljubljanski klub InBox.

Morda vam ime Rasmus ne zveni ravno znano, vendar hite In The Shadows, First Day Of My Life, No Fear,… in še mnoge druge pa zagotovo prepoznate. S prvim so (tudi s pomočjo MTV-ja), dosegli prvo mesto na praktično vseh glasbenih lestvicah na svetu.

V InBoxu so prikazali odlično predstavo in dokazali, da še zdaleč niso za odstrel. Množica res ni bila ogromna, vendar je bila zelo homogena in s srcem pri stvari, kar je naredilo koncert še boljši.

Fotografi smo sicer imeli težave z obupno svetlobo, vendar smo že vsega hudega navajeni, zato to ni bilo ravno presenečenje. Prav tako se je lahko slikalo samo 3 komade in še enega dobrega z balkona. Žal je zaradi teh dveh dejstev uspelo veliko manj slik, kot bi jih lahko.

Po končanem fotosešnu sem se le še prepustil odlični glasbi in srednješolskim spominom, ki jih je le-ta priklicala.

Posebno omembo si zasluži še dekle, ki je prišla na oder na pevčevo povabilo, če bi kdo z njimi zapel. Kaj pa je tukaj posebnega? To, da ona ni le odpela, ampak je pevcu povsem samozavestno rekla, če ji lahko prinese še svojo akustično kitaro in potem je povsem sama (ob spremljavi pevca na basu ter bobnarja) zapela in zaigrala Sail Away. Sploh si ne predstavljam, koliko “jajc” moraš imeti, da kot goreči fan nekega banda zapoješ in še celo zaigraš z njimi na odru. Še enkrat ji pošiljam vse čestitke!

Za konec le še link do galerije.

Pevka zmagovalcev letošnje EME Quartissimo - Martina Majerle

Evo, pa je za nami še ena EMA. Še vedno sem kar malce v šoku, saj so se moje včerajšnje napovedi 100% uresničile – zmagali so Quartissimo z Martino Majerle, drugi je bil Omar, komisija pa je bojkotirala skupino Langa in Manco Špik ter Čuke.

Res je malce čudno, da najvišje uvrščeni skupini po glasovanju publike, ne dobita niti točke s strani komisije, sploh Langa z Manco, ki je prejela veliko večino vseh glasov. Nobena sicer ni bila po mojem okusu, a vseeno se mi to ne zdi ravno pošteno.

Večer sta, tako kot včeraj, povezovala Peter Poles in Maja Martina Merljak, iz “green rooma” pa se je javljaja Marička oz. Ajda Toman. Scenarij je žal pisala Desa Muck, ki ni izkoristila niti 10% potenciala, ki ga imajo sicer odlično izbrani voditelji. Res ne vem, komu je Desa tako všeč, da ji pustijo delati, ko pa vse, kar pride izpod njenih rok, propade že v samem štartu.

Za odhod v Moskvo se je sicer danes pomerilo 14 kandidatov (v vrstnem redu nastopanja): Lea Sirk, Čuki, Quartissimo, Omar Naber, Brigita Šuler, Ne me jugat in Slavko Ivančić, Eva Černe, Karmen Stavec, Alya in Rudi, Bjonde, Samuel Lucas, Nexys, Langa in Manca ter Nuška Drašček.

Za piko na i, pa še obsežna galerija.

Martina - pevka pri bandu Quartissimo

Letos so pravila za Evrovizijsko popevko EMA 2009 malce spremenili, zato se je 6 povabljencev uvrstilo direktno v jutrišnji finale, 14 pa se jih je danes pomerilo za preostalih 8 mest.

Prvi danes so bili Nexys, ki bojda prihajajo z drugega planeta…whatever. Sledila jim je Petra Slapar, katere glasilke so bile nedavno pod operacijskim nožem, a je kljub temu sama odpela komad.

Naslednji so bili Lea Sirk, Brigita Šuler, Slavko Ivančić in Ne me jugat, ter samooklicani največji in večni romantik Gianni Rijavec.

Za njimi je prišla Aynee (Simona Černetič), ki smo jo lahko videli tudi na lanski slovenski popevki, v istem kompletu pa so nastopili še “rockerji” Krema, ki so v backstage-u dokazali, da znajo res peti.

Nato so bili na vrsti Quartissimo s hrvaško pevko Martino Majerle, ki so edini danes, ki so me res navdušili.

Potem je prišla Tadeja Molan in njena skupina Retrobeat, katere bi še slepec lahko razglasil za daleč najslabše oblečene.

Nobena EMA ne mine brez parodij, zato so to vlogo letos prevzele Bjonde, katerih stil močno spominja na band Zmelkoow.

Na koncu sta bili tu še stalni gostji EME Karmen Stavec in Nuška Drašček, zadnji pa je bil Mitja.

Prilagam še obsežno galerijo, čez približno 24 ur pa lahko pričakujete podobno poročilo s finala.

Včeraj je končno prispel Applov najnovejši paket za domačega uporabnika iLife ’09. Za tiste, ki jim ni jasno “whats all the fuzz about”: iLife vsebuje 5 aplikacij, brez katerih si (odkar sem pred dvemi leti šaltal na Mac) ne predstavljam več dela z računalnikom.

Prvi iz kompleta, iPhoto, je prejel revolucionarno prenovo s prepoznavo obrazov. Ne samo, da jih najde na sliki, ko mu damo nekaj podatkov, zna precej točno povedati ime osebe, ki je na sliki. Vse to zna sinhronizirati na Facebook, tako da tudi ko kdo drug označi določeno osebo na sliki na Facebooku, to prenese nazaj v iPhoto shrani v svojo bazo obrazov. Druga večja novost v iPhotu je Places, kar je v bistvu samo drug, bolj intuitivni pristop, k GPS podatkom, ki se nahajajo v vse več slikah. Prenovili so tudi orodje za urejanje slik, ki je zdaj zelo uporabno tudi nam, ki se s tem ukvarjamo.

Največjo prenovo je prejel iMovie, ki je v prejšnjem iLifu na novo postavil koncept amaterskega urejanja filmov. Ker je bil takrat koncept čisto svež, mu je primanjkovalo kar precej funkcij, ki smo jih bili vajeni iz starega iMovie-ja ali pa iz drugih podobnih programov. Tokrat so mu dodali vse in še več ter sedaj resnično dokončali koncept urejanja filmov brez timelina, na precej bolj intuitiven način, ki je zelo po meri amaterjev.

Najbolj spremenjen vmesnik pa ima gotovo GarageBand, ki zdaj že zelo močno spominja na Applovo profesionalno orodje za glasbo – Logic. Dodali so mu tudi povsem svežo funkcijo v svetu računalništva – učenje instrumentov. To so rešili na zelo zanimiv način – osnove vas bo naučil Tim, za več pa bo treba odšteti nekaj dolarjev…ampak se splača…učili vas bodo namreč sami znani obrazi v svetu glasbe (Sting, Norah Jones,…), kar zna precej popestriti in pohitriti učenje kitare oz. klavirja.

Manjše prenove je bil deležen tudi iWeb, ki se zna zdaj povezati tudi s Facebookom, iDVD pa je prejel le nekaj bug fixov.

Navdušen nad spremembami v iMovie-ju, sem naredil tudi kratek filmček z novostmi (glasba v ozadju pripada skupini Angee):

[youtube width=”480″ height=”295″]http://www.youtube.com/watch?v=P_Nbwpmab2w[/youtube]

Skratka čist noro, zdaj grem pa nazaj odkrivati novosti…