Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Legendarni Carl Cox

Včeraj se je v Tivoliju zgodil že 7. žur z razlogom. Kljub slabemu vremenu (večino časa smo plavali v dežju in hodili v blatu), se je pod odrom zbrala zelo velika množica (baje čez 10.000 ljudi), za kar sta “krivi” dve legendi techno glasbe – Umek in Carl Cox.

Oba sta namreč naredila izjemen nastop s precej novimi ter še neizdanimi komadi. Cox je recimo med drugim vrtel svojo prihajajočo, že četrto, ploščo, Umek pa je, enako kot na Dnevu Elektronike, zaključil večer s priredbo Vivaldijevega masterpieca – Four Seasons.

V pričakovanju takega vremena sem se sicer primerno oblekel in obul, vendar pa me je precej skrbelo za fotoaparat. Že prejšnji dan sem namreč delal na open-air partyju na dežju in še en tovrsten event foto opremi zagotovo ne prija preveč.

Po nekajkratnem izhodu med množico so se začeli kazati prvi znaki odpovedovanja – najprej je šel joystick, nato se je pod LCDji začela nabirati vlaga, kaj kmalu na malega nisem videl čisto nič več, na velikega pa le približno. Proti koncu večera je začel preskakovati še zgornji kolešček, vendar se je potem vreme stabiliziralo, fotoaparat pa je počasi spet začel normalno delovati.

Tehnika je torej zdržala, zaradi česar sem vam lahko pripravil obilno galerijo.

Highlight tokratnega Panča je bil Američan Scott Capurro

Pretekle dni se je na ljubljanskem gradu ter v Cvetličarni odvijal že četrti festival stand-up komedije Panč. Tokrat je potekal štiri dni, skupaj pa je nastopilo kar 24 komikov.

Prvi dan so nastopili Jernej Celec, Mladen Pahović, Ranko Babić, Dave Thompson, Tin Vodopivec ter Adam Bloom.

Drugi dan so bili na vrsti Husein Šakanović, Domagoj Pintarić, Miki Bubulj, Vinko Šimek, Perica Jerković ter Ivan Šarić.

Tretji dan se je zaradi dežja odvijal v Cvetličarni, tam pa so nas zabavali Janez Trontelj, Krešimir Rich, Klemen Bučan, Marina Orsag, Pedja Bajović ter Vid Valič.

Zadnji dan se je spet odvijal na gradu, kjer so festival zaključili Dušan Tomić, Sašo Stare, Galla Miklos, Klemen Mauhler, Boštjan Gorenc – Pižama ter Scott Capurro.

Po koncu festivala so občutki podobni, kot po zimskem Panču – večino materiala mi je bilo že znanega. Vem, da je to pravzaprav namen takšnega festivala, publiki, ki ne hodi na stand-upe, prikazati najboljše, kar imamo(-jo), a vseeno vedno potiho komaj čakam kakšno novo foro meni znanega komika. Od vseh me je recimo še najbolj navdušil čisto zadnji nastop tega Panča – Američan Scott Capuro.

Od mene še na štiri dni razdeljena galerija, nekaj videov pa si lahko ogledate pri kolegu.

Smuth Sadež

Včeraj smo v Kamniku na Kamfestu lahko prvič v živo slišali novo ploščo skupine Slon in Sadež. Če slučajno ne veste, nova plošča je na voljo brezplačno na internetu, za kar se gre zahvaliti Ljubljanskim Mlekarnam.

Ne glede na to, kako dobra je plata, v živo jo Slon in Sadež zaigrata(-jo) še bolje. In prav nič drugače ni z najnovejšim izdelkom. Koncerti S&S so še poseben užitek, saj jih Igor in Jure prav vedno popestrita z aktualnimi in lokalnimi šalami.

Največja zanimivost te “turneje” je sama koncertna scena – kitare izgledajo kot izdelki Ljubljanskih Mlekarn, škatlaste stvari (ojačevalci, synth,…) so oblečene v “krzno“, vsi imajo oblačila in Adidaske v zeleno-belih barvah,…, skratka res ogromno product placementa, ki pa s takšnim pristopom sploh ne moti, ampak je prej dobrodošel.

O popularnosti benda in plošče priča dejstvo, da je bil prav vsak kotiček na prizorišču zapolnjen, polno pa je bilo tudi še daleč naprej, čeprav se tam ni skoraj nič slišalo.

Zdaj le komaj čakam nove koncerte, tu pa še galerija in pa video.

Armin van Buuren je navdušil Ambasado

Včeraj je v izolsko Ambasado Gavioli prišel bojda najboljši DJ na svetu – Armin van Buuren. Ker sem ga zamudil v Tivoliju, sem bil tokrat odločen da ga končno vidim.

Ambasada se je napolnila precej hitro – ko sem prišel, okoli prve ure zjutraj, je bilo že skoraj povsem polno. Najprej je zbrane ogreval Elyksir, nadaljeval je Glenn Morrison, okoli tretje ure pa je prišel težko pričakovani Nizozemec.

Množica je preprosto norela cel njegov nastop, pa čeprav Armin ni rolal ravno na vrhunski ravni – vsaj tehnično je imel kar precej problemov. Svoje je dodal še cca. pol urni manjko električne energije, kar pa ni bilo dovolj, da bi kdorkoli zapustil prizorišče.

Za Arminom pa je prišel zame najboljši akter večera – Beltek. Le-ta je publiko obdržal vsaj na istem nivoju, kot Armin, če jo ni dvignil še višje.

Na prav tako polnem manjšem flooru, pa sta včeraj vrtela Eddie F. in Angel Anx. Pohvaliti bi moral tudi zunanji “smoking area”, ki je bil prvič primerne velikosti za tako veliko množico.

Še galerija.

Mike Patton (Faith No More) v elementu

Danes okoli desete ure zjutraj se je zaključil že 11. Exit festival v Novem Sadu v Srbiji. Tokratni je prvi, ki ni zabeležil večje udeležbe, kot tisti izpred leta poprej.

Od prvega pa do lanskega festivala je namreč udeležba stalno naraščala, letos pa je malce padla. Razloge je moč iskati v manjku “zvenečih” imen, posledicami svetovne gospodarske krize in še kje.

Kljub temu je bilo na festivalu vzdušje odlično prvi, drugi, tretji ter prav tako četrti dan. Včeraj oz. danes je bil namreč na sporedu zelo močan line-up. Na glavnem odru so že ob 19:30 začeli Elvis Jackson, kar je bilo prekmalu, da bi jih lahko ujel. Sem pa zato ujel bande za njimi: Pendulum (LIVE), Faith No More ter The Chemical Brothers. Slednji so  nam sicer prepovedali slikanje iz foto pita, zaradi česar sem “tvegal življenje” in šel s 70-200 med noro publiko.

Na Fusionu so nastopili še eni Slovenci in sicer Tide, kar je bila pravzaprav edina stvar, ki sem jo šel letos gledati na Fusion stage.

Na Dance Areni pa je bilo včeraj še posebej zanimivo. Prepletalo se je kar nekaj žanrov, nastopili so namreč Crystal Castles, Busy P, SebastiAn, A Trak, za finale pa še zadnji trije back 2 back.

Še najbolj zanimiv nastop je imel SebastiAn, ki je začel z zelo nadležnim loopom in si nato v miru prižgal cigaret ter počasi sipal pijačo in opazoval negodovanje množice. Le-ti so se namreč usedli na tla, kazali sredince, metali pijačo na oder (eno pivo je zadelo tudi mene),… Nato pa je preklopil na zelo energičen komad in vse zamere so bile v trenutku pozabljene in cela Dance Arena je skakala.

Skratka še en odličen Exit festival je za nami, a upam si trditi, da tokrat malenkost slabši od lanskega – prvega ne pozabiš nikoli. Za konec pa še galerija in pa video s četrtega dne.