Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Labod brani malčke pred konjem

Po včerajšnjem Blogorola partee-ju danes zjutraj kar nisem mogel verjeti svojim očem, ko me je mami poklicala, da gre čez naš travnik labodja družina. Hitro pograbim 70-200 in ga (med metanjem copatov z nog) šraufam gor in začnem škljocat, kot da ne bi imel vseh pik.

Kmalu sem poštekal, da gredo zelo počasi, ter da se bodo obrnili nazaj. Hitro tečem ven, obujem najprej papuče, nato se spomnim, kako agresivni so labodi, zato kaj hitro papuče zamenjam za Adidaske in šibam na “cesto”¹.

Vidim, da gre pravzaprav za labodjo družino s štirimi potomci – 2 bela in 2 siva. Sicer ne vem kaj dosti o labodih, vendar mislim, da se tako ločita spola pri mladičkih… Ko so me zagledali, so krenili s poti, proti naši hiši.

Ravno v tem času pa so se naši sosedi odločili malo sprehoditi konje v spremstvu dveh psov. Seveda moraš biti malo za luno, da se spraviš iti po cesti mimo labodov, ki res slavijo po svoji agresivnosti, še posebej, kadar ščitijo svoje mladiče.

Zgodilo se je pričakovano, psa sta stekla proti labodoma, tadva pa sta skočila v zrak in razširila svoja krila in totalno prestrašila kužka. Ne glede na to, so tisti na konjih še vedno hoteli iti mimo, tokrat pa se je labod spravil nad konja, ki se je res konkretno prestrašil in kaj hitro obrnil proti svojemu hlevu.

Sicer nisem fotograf za v naravo (kar se vidi po kvaliteti fotk), vendar sem se vseeno odločil tole objaviti, ker je bilo res zelo razburljivo.

Celotna zgodba še v obliki fotografij pa je v galeriji.

1. O obupni cestni infrastrukturi pri nas tokrat ne bi zgubljal besed [↩]

Renato med animiranjem publike

V Playi je skupina Kingston predstavila že svoj osmi album – Tropikana Klub, istoimenski singel pa se že vrti po radijih in televizijah. Zadnji album, Republika Banana, je izšel že davnega leta 2003, zato je bil skrajni čas za nov studijski izdelek izpod rok Idrijskega pop-reggae kolektiva.

Kingstoni so za vse povabljene in druge tam zbrane pripravili slabourni koncert, v katerem pa so bolj igrali stare uspešnice, kot pa predstavljali nov album, kar je bilo tudi za pričakovati, saj so bend, ki vedno naredi žur in ne tvega prav veliko.

Na novem albumu najdemo tako že znane hite (Bossa Noga, Non Stop, Pusti Soncu v Srce,…), kot tudi bodoče uspešnice (Tropikana Klub, Čist En Mejhn Radio,…). Zadevo se že da kupiti po vseh bolje založenih offline in online trgovinah, sam pa jo že veselo poslušam v avtu.

Kot zanimivost lahko navedem dejstvo, da so ob 15-letnici SAZASa razglasili najbolj predvajane pesmi in prva je bila (nekako pričakovano) Luna nad obalo, na lestvici pa sta bila tudi komada Vzemi vse in Cela ulica nori, kar potrjuje, da Kingstoni res vejo, kako ustvariti komercialni radijski hit.

Še galerija z zabave.

Steve Angello

Včeraj se je kake 2 kilometra od mene stran odvijal en največjih open-air elektronskih dogodkov v Sloveniji – Woodshock. Vse skupaj se je začelo že ob 3-eh popoldne, vendar sem se (k sreči) malo zaklepetal na Zbiljah, zaradi česar sem v gmajno prišel šele okoli 22-e ure. Izkazalo se je, da je bilo še prekmalu, saj se je prava zabava začela šele okoli polnoči.

Večina udeležencev se je zadrževala na HARD ASS TECHNO CARDIAC ARREST aka. schranz flooru. Tam je bilo malo prehudo zame, zato sem tja odhajal samo na hitro narediti kakšno sliko sem in tja.

Sam sem se bolj zadrževal na sredinskem SHARKASTIQUE GREEN HOUSE flooru, kjer so med drugimi nastopili tudi Jaka, Shark, Ariel G, Steve Angello, Sebastien Leger in Fergie. Sploh Angello me je totalno navdušil, saj sem “preplesal” večino njegovega nastopa.

Na tretjem COCOON & BORDER COMMUNITY flooru pa so med drugim nastopili tudi Sasha Carassi & Tony Matt, Ricardo Tobar in James Holden, ki pa so skrbeli bolj za minimalne ritme elektronike.

Na splošno so občutki glede celotne prireditve izvrstni, motilo me je samo dejstvo, da kot fotograf sponzorskega portala nisem dobil PRESS ali VIP prepustnice, ampak navadno karto. Posledica tega je bila, da nisem mogel nikamor drugam, kot katerikoli drugi udeleženci zabave, ki so karto plačali. K sreči sem se lahko zmenil vsaj za vstop v srednji oder, ki je bil tudi meni osebno najbližji po všečnosti glasbe.

Sicer sem pričakoval več ljudi, ampak mislim, da je event kljub temu odlično uspel – galerija.

Tomi Meglič (Siddharta)

Včeraj sem se spet potikal ob morju, tokrat zaradi koncerta radia Capris, ki vsakoletno na Bonifiki priredi nepozabno doživetje – gre za primorsko varianto Pozdrava poletju.

Koncert so začeli primorski mladci noom8, ki imajo malo pomešane vloge spolov v bandu. Vokal je tako moški, obe kitari pa preigravata ženski. Če je na prvi pogled izgledalo malce čudno, pa so mi prav kmalu dokazali, da vejo, kako se stvari streže. Še najbolj pa me je presenetila simpatična punca na PRS-ki, ki res ve, kako se stvari streže.

Sledili so HeaveniX, ki so delovali povsem bledo…kot nek cover band, pa čeprav so jih napovedali kot ohinsplohinnevemkajševse band.

Naslednji so bili Sons, katerih komad Shiora je bil kaki 2 leti nazaj manjši poletni hit. Ne vem zakaj, ampak delovali so mi nekako bledo…, brez tiste udarne energije, kot sem jo od njih pričakoval.

Sledil je Primorcem znan, a meni povsem neznan, Rudi Bučar. Fant igra stare istrske komade v novi preobleki. Vsekakor zanimivo, a zaradi mojega popolnega neznanja italijanščine je šla večina komadov mimo mojega ušesa. Je bilo pa po publiki videti, da je fant odlično opravljal svoje delo.

Ko pa se je dan končno prevesil v temo, pa so prišli Tabu, da začnejo žur, tako kot je treba. Kljub odsotnosti Marjana na (akustični) kitari, so zbrano publiko maximalno razgreli – na njihove komade enostavno ne moreš biti pri miru. Pa brez veze, da zgubljam besede, jasno, da je bilo NORO.

Nato so prišli Dan D, ki so očitno spet prešaltali na plastificirano playlisto¹, kljub temu pa se je publiki trgalo, kako tudi ne, saj svoje komade v živo odšpilajo še boljše, kot na plati.

Predzadnji je prišel Vlado Kreslin, ki skupaj s svojimi Malimi bogovi vsakokrat vžge – tako pri mladih, kot pri starih. Ni da ni.

Nato pa je prišel (na žalost) najbolj pričakovan band večera – Siddharta. Saj so dobri in vse, samo s tako aroganco, kot jo izvajajo, bi jih osebno samo nekam zaprl do streznitve. Njihova ekipa je bila npr. precej večja od ekipe Radia Capris. Da res pretiravajo, naj povem, da imajo tam enega zato, da da Primožu kitaro na rame, ker je sam očitno prelen, da bi se sklonil pol metra. Sicer pa so naredili odličen šov…iz preprostega razloga – igrali so večinoma stare komade. Bilo je tako dobro, da sem še jaz pel zraven, vendar arogance jim ne morem odpustiti nikoli.

Sam koncert je bil res odličen, sploh nimam kaj za skritizirati, kar je (pri meni) redkost. Torej manjka samo še eno – galerija.

1. če izraza ne poznaš, malo pobrskaj po tem blogu za Dan D [↩]

Lara Love zopet med LEELOOJAMAiS

Včeraj se je v Križankah odvijal koncert Jinxov s predskupino LEELOOJAMAiS. Slednji so se na ta koncert še posebej pripravljali, saj so Christine rekli adijo in v svojih vrstah ponovno pozdravili Laro Love, prav tako pa je na basu Dagija zamenjal Miha Koren. Zaradi jasnih razlogov sem MORAL priti na ta koncert, pa čeprav Jinxov ne poznam skoraj nič.

V zaodrju je vladala napetost pred nastopom, še posebej živčna je bila videti Lara, ki je morala nastopiti kot povratnica v band. Živčnost je vidno izginila, ko se je nastop enkrat pričel, saj so LLJ pač LLJ – vrhunski glasbeniki z vrhunsko glasbo.

Igrali so predvsem stare komade iz prve in druge plate, iz zadnjega albuma pa le S tabo grem naprej. Če je bilo super slišati stare komade z originalnim vokalom, pa na nov komad Larin glas totalno ne sede.

Kljub dobremu nastopu mi je še vedno nekaj manjkalo – ne vem kaj, a to ni bilo to. LLJ znajo veliko bolje, zato komaj čakam naslednji koncert, da jim dam še eno šanso, da me spet navdušijo.

Kot sem že napisal, so mi Jinxi precejšna neznanka, zato o njih ne bom pisal.

Galerija.