Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Anžej presrečen ob zmagi

Na slovenski popevki me že dolgo ni bilo – pravzaprav sem bil samo enkrat, takrat ko sem še mislil, da “držim boga za jajca”, ko sem bil tam s PRESS ovratnico.

Zdaj je scena drugačna in je to čisto običajna zadeva, pa še udeležil sem se je direktno po celodnevnem slikanju na slovenskem alpskem maratonu ter neprespani noči, kar mi je še dodatno zbijalo motivacijo. Da sploh ne omenjam ledenih temperatur, ki so obdajale prisotne v Križankah.

Prireditev sta (humorno?) vodila Tajda Lekše in Jure Ivanušič. Če je Tajda na momente res nasmejala, pa je bil Jure povsem neprepričljiv ter deloval prisiljeno.

Ob poslušanju (in gledanju) 12 nastopajočih mi je bilo še pred koncem vse jasno. Marko Vozelj ve kako se pridobi slovenske glasove, zaradi česar so ob njem plesale 4 perfektne lepotice, Anžej Dežan pa je izbral res kvalitetno ter zahtevno skladbo, ki je obrestovala svoje sadove pri komisiji.

Še najbolj na celi prireditvi me je navdušila lanskoletna zmagovalna skladba Damjane Golavšek, ki je v živo v ženskem duetu res izpadla fenomenalno.

Še galerija.

Tony v elementu

Kot lani, sem tudi letos fotografiral Ritem mladosti. Ker mi je Had zrihtal kotizacijo za Edge konferenco, sem žal zamudil del koncerta, ampak je bilo na konferenci odlično, zato mi ni niti malo žal.

Uletel sem direktno na Zablujeno generacijo, ki je zabavala ogromno ljudi, ki so se zbrali pred Kolosejem. Sledil je Omar Naber, katerega je “bog štrafal” z dežjem, kar pa ni bilo dovolj, da bi pregnalo kričeče najstnice.

Naslednja je bila Neisha z live bandom ter res pokazala, kaj pomeni kvalitetna glasba v živo.

Za nežna srca je nato prišel še Tony Cetinski, ki tokrat ni ostal hladen kot led, pa tudi deževati je počasi nehalo.

Za konec je pred Ljubljansko publiko stopil še Vlado Kreslin, kateremu se je za en komad pridružila tudi Neisha.

Skratka, bilo je fino fajn – galerija.

Omar je žalosten, ker mora sam nositi opremo

Kot lani, prejšnje leto in še nekaj let poprej, se je tudi letos v Kranju zgodila Noč radia Belvi. Letos je bil program malenkost švohotnejši, kar pa ni ustavilo hord pijane mladine, ki se je že popoldne začela nabirati okoli Mercatorja s flašami v rokah.

Začelo se je že ob 18:00 popoldne, urnik skupin pa je bil precej ozek in definiran na minuto natančno. Za intro v dogodek so poskrbeli Maya P, Taya, 4Play (ob momljati napovedi smo pričakovali Coldplay), Sabina Mali in Nejc Lombardo.

Ko se je začelo malce temniti, pa so prve grupe obiskovalcev začele polniti prireditveni prostor, na sporedu pa so bili Select, Sanja Grohar, Špelca, Manca Špik ter Alenka Gotar s SONS-i.

Bližal se je prime-time, z njim pa “vrhunec” prireditve, za katerega so poskrbeli Turbo Angels, Omar, Danijela, Kingstoni, Rebeka Dremelj in Saša Lendero.

Nato je padlo nekaj kapel dežja, ki so pregnale kar precej ljudi, za tiste, ki pa so še ostali, pa so igrali še Stereotipi, Kristina in E.V.A..

Redki s(m)o zdržali od začetka do konca prireditve, katera je bila povsem preveč raztegnjena. Precej bolje bi bilo, če bi bilo 5 headlinerjev, 2 startuperja, pred vsem tem pa kakšen elektro DJ. Morda pa drugo leto, kdo ve.

Še galerija.

Pevka Gorillaz Sound System

Včeraj se je na začetku slovenske ceste zgodil velik glasbeni spektakel – Telekom (oz. SiOL) je namreč pripravil nepozabno zabavo Vesolje veselja, katere se je (po SiOL-ovih besedah) udeležilo preko 20.000 ljudi, kar 5.487 pa jih je koncert gledalo preko spleta. Res pohvala SiOLu, da se posnetke še vedno da videti.

Prvi so nastopili Billysi, katerih foto-termin sem žal zamudil. Organizatorji so se namreč odločili omejiti slikanje na 5 min/skupino. Ne na 3 komade, kot je v navadi, če že pride do omejitve, ampak na 5 min, kar pomeni komad in pol.

Sledila sta Murat & Jose z live bandom, ki sta pravzaprav predstavljala novo ploščo, ki je ravno izšla.

Nato je prišel band, ki je bil najbrž prvič ever na plakatu napisan z malimi črkami – Siddharta. Osebno so me zelo navdušili, saj so igrali samo najboljše komade. Škoda mi je bilo edino tega, da je bil ognjemet od tretjega komada naprej in ga nismo mogli ujeti v objektiv.

Najbolj na celem spektaklu pa me je navdušil skupni nastop Siddov in M&J v komadu Od Ljudi Za Ljudi, ki je ustvaril tisti pravi filing “extra” dogodka.

Nato so prišli Gorillaz Sound System, ki niso ubistvu nič kaj drugega, kot en kup DJ-jev, perkašn majstr, pevka/plesalka in pevec. Zadaj so sicer tekle neke vizualizacije, ki pa so zgledale bolj naključne, kot premišljene. Sicer je bila glasba super, vendar sem nekako potihem pričakoval več.

Še obsežna galerija z nekaj ekskluzivnimi fotografijami z vrha stavbe nasproti Telekoma.

S prvo rundo Moo vizitk sem bil zelo zadovoljen in sem jih tudi z veseljem delil okoli, saj so pri prejemnikih v glavnem povzročile pozitivna presenečenja. Zaradi slednjega sem jih še bolj z veseljem talal in jih kar hitro raztalal.

Zato je prišlo na vrsto novo naročilo, tokrat dvojno. V prvem paketku izbor 6-ih, ki so najbolje izpadle iz prve runde, v drugem paketu pa izbor 29-ih iz zadnjih nekaj galerij. Slednji paket je bil narejen res na hitro in bolj iz firbca ter podpore Moo ekipi. Na drugi (podatkovni) strani sem se odločil malenkostno spremeniti tekst in tisto simpatično lobanjico zamenjal s še bolj simpatičnim “Thanks!” oblačkom.

Spet je pošiljka prišla prej kot v enem tednu in spet so me presenetili. Ena škatlica je bila odeta v roza trakec, kot prvič, druga pa v modrega. Zraven so prišle še 4 dodatne vizitke; dve z nadvse prijaznim tekstom “Hey! So nice to see you again.“, ena z oglasom za nalepkice in kartice ter ena s kodo za 15% popust (2RB2CK). Pri tej firmi res vedo, kako ravnati s strankami.

Ker sedaj zaradi velikega števila različnih ne boste mogli videti vseh različnih v živo, sem slikal vse, slike, ki pa so na vizitkah, pa lahko poiščete v galeriji.

Še enkrat močno priporočam Moo izdelke, če ne za vizitke pa za kartice za božične/novoletne praznike, ki bodo prav hitro tu.