Best Of Muske

Filed Under (Ostalo) by MR Foto on 16-03-2007

Tagged Under : , , , ,

En malo bolj nefotografski post. Tokrat vam bom razkril 10 best of glasbenih albumov po mojem izboru. Naj poudarim, da je to moj subjektiven izbor. Vse priporočam v poslušanje, k ničemur pa vas ne silim.

1.mesto: Queens of the Stone Age: Songs For The Deaf (2002)
Edini album, na katerem enostavno obožujem VSE pesmi. Vokal in kitaro igra Josh Homme, za bas pa je poskrbel Nick Oliveri.

2.mesto: Pink Floyd: The Dark Side of the Moon (1973)
Je sploh potreben komentar? Drugi najbolj prodajan album vseh časov. Vsak dan moram slišati vsaj en komad s te plate.

3.mesto: Nirvana: Nevermind (1991)
Skupina, ki je naredila revolucijo. S tem albumom je takratni alternativni grunge rock spremenila v mainstream. Redko mine dan, ko ne slišim Smells Like Teen Spirit.

4.mesto: Green Day: American Idiot (2004)
Redko kdo verjame, da je to sedmi album Green Day-ev. Vendar prvi, ki je dovolj komercialen, da sede v uho in dovolj zahteven, da v njem ostane.

5.mesto: Siddharta: Nord (2001)
Po mojem mnenju najboljši slo album vseh časov, pa tudi zadnji dober od Siddharte.

6.mesto: Rammstein: Reise, Reise (2004)
7.mesto: naio ssaion: numedia (2004)
8.mesto: Red Hot Chili Peppers: Stadium Arcadium (2006)
9.mesto: « rinôçérôse »: schizophonia (2005)
10.mesto: Slon in Sadež: Kabare (2003)

Komentarji pa seveda dobrodošli.

(4) Comments
Read More

X-plozija zabave ali Kako zajebavati press

Filed Under (Fotografija, Koncerti, Party) by MR Foto on 04-03-2007

Tagged Under : ,

Bil sem že na številnih koncertih in športnih prireditvah, ampak takega ravnanja s strani organizatorja, kot včeraj na X-plosion of Fun, še nisem doživel. Že takoj, ko sem prišel po akreditacijo, mi je prijazna gospa dala kar 2 akreditaciji (PRESS in Foto), za vsak slučaj. OK, si mislim, in grem proti prizorišču. Tam srečam kolege fotografe, ki poročajo o številnih pripetljajih z varnostniki. Baje, da so se celo tepli (PRESS vs. varnostniki).

Potem sem hotel priti pod oder, kjer so podeljevali številke, ampak me varnosntik ni spustil noter in me je napotil čez sneg in gužvo ljudi na drugo stran odra, kjer je vstop za foto. Da bo bolj razumljivo, ta varnostnik je imel vhod samo za VIP, ne glede na to, da si prišel v točno isto ogrado, kot iz tistega konca, kamor me je napotil. Najprej ga poskušam prepričati, vendar potem vidim, da bom moral ene 10 min hodit, da pridem do “posebnega” vstopa.

Tam spet srečam fotografe, ki mi spet pripovedujejo zgodbe, kam vse jih niso spustili oz. so morali enako hoditi 15 min, da so prišli do foto vhoda, čeprav bi lahko šli samo skozi ogrado.

Spet so bili zapleti pri Siddharti, kjer bi morali slikati 22:00 – 22:10, spustili pa so nas noter ob 22:06, ob 22:11 so nas pa že gurali ven. Da ne omenjam, da je bil oder visok čez 2m, kar načeloma ni problem, ampak potem so bili, na že tako visokem odru, čisto spredaj monitorji in reflektorji, tako, da je bilo čisto malo kotičkov, kjer si sploh lahko naredil sliko izvajalca. Podobno je bilo pri Neishi in Kanzyani-ju, vendar tudi sedaj, ko pišem o tem, izgubljam živce, tako, da bom poskušal zaključiti bolj pozitivno.

Neisha in Kanzyani sta me močno presenetila, saj, odkrito povedano, nisem pričakoval tako dobre glasbe iz opisa Fusion – Post Nuclear Ibiza. Njun nastop so začinili še plesalci ter kitarist Matej Mršnik in basist Dagi. Dogodek naj bi bil “one of” (pomeni, da se izvaja samo enkrat in nikoli več), vendar močno upam, da temu ne bo tako.

Iz samega besa, najraje ne bi objavil fotogalerije, vendar sem jo vseeno: galerija.

P.S.: I’ve been linked by Dagi.

(15) Comments
Read More
Newer Entries »