Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Pa smo jo dočakali. Tretjo plato od LEELOOJAMAiS namreč. Leta 2001 so samo nežno potipali slovensko sceno s “Pod Vplivom”, leta 2004 pa so z odličnim albumom “neXtasy” postali en bolj pomembnih bendov v Sloveniji. Lani jih je zapustila pevka Lara in govorice o razpadu skupine so se začele širiti kot blisk. Vendar pa se fantje niso vdali – poiskali so novo pevko, se za dobre pol leta zaprli v studio in naredili nov presežek – “Country Club Music“.

Album že na prvi pogled stopi v oči z zaokroženo CD škatlico, ki vsebuje bleščečo kartonasto knjižico in notranjost. LLJ delajo glasbo, ki potrebuje nekaj časa, da se usede v uho, zato po prvih parih poslušanjih sploh ne dojameš glasbe. Ko slišiš komad večkrat ti postane všeč, ko ga slišiš še večkrat se vanj zaljubiš. Efekt je ravno obraten, kot pri večini slovenske pop glasbe, ki se vrti na radijih.

Naslov novega albuma nima nobene zveze s kakšno kavbojko, ampak je nadaljevanje (zdaj že) tipičnega LLJ stila, ki je prejel energijsko nadgradnjo. Na trenutke se v komadih sliši podobnost z nekaterimi tujimi R&B komadi, vendar ne toliko, da bi lahko s katerim koli komadom direktno povezali. Glasba je odlična za klubska plesišča, tako slovenska, kot tuja, saj je približno polovica komadov v angleškem jeziku. Christine ima namreč zelo dobro angleško izgovorjavo, zaradi česar bi komade z lahkoto pripisali kakšni tuji zvezdi namesto LLJ. Poleg Kristine je vokale prispevala tudi odlična beograjska pevka Aleksandra Kovač v pesmi Mi, ki, kot je običajno za takšna mednarodna sodelovanja, idealistično govori o podiranju meja.

Največ se je o tem albumu govorilo zaradi Kristine in tega, kako uspešno bo zamenjala Laro. Težko bi primerjali vokala, saj imata Lara in Kristina povsem različen stil, zaradi česar so tudi mnenja o njeni kvaliteti različna. Mene je (po nekajkratnem poslušanju) navdušila tako Kristina, kot celotna plata. Mislim, da so si LLJ s temle izdelkom zagarantirali številne nagrade in še nadaljnjih nekaj let predvajanja po radijih.

Kot, da se nisem dovolj utrudil že na štirih občinah, sem se zvečer odpravil še v Ljubljano. Ker se je maraton malce potegnil in ker prešvican ne morem iti na koncert, sem zamudil Zablujeno Generacijo, Da Phenomeno ter Guštija in Polono. Kljub temu so bile noge preveč utrujene, da bi zdržale do konca koncerta, zato sem po Leeloojamais odšel v toplo zavetje postelje, ter tako spustil še Gala in njegove Galeriste ter Big Foote.

Kaj sem pol sploh slikal, se sprašujete? Po vrstnem redu nastopanja: Šank Rock, Dan D, Mi2, Lara-B, Neisha, Aleksander Mežek in prej omenjeni Leeloojamais. Splošen vtis koncerta je odličen, motila je le pretirana varnost. Prvič ne vidim smisla v tem, da moraš prevzeti (brezplačne) vstopnice za vstop, če je stvar tako ali tako brezplačna. Drugič ne vidim smisla v ločevanju parterja od tribun, zakaj ne bi pač naredili brez vstopnic in kot en prostor? Zaradi tega je bila dvorana precej prazna, zunaj pa so popivale gruče ljudi.

Za VIP in PRESS je bilo v zaodrju odlično poskrbljeno tako s pijačo, kot jedačo, tudi fotografi smo imeli pred odrom več kot dovolj prostora.

Tokrat sem poskušal malo eksperimentirati s fotografiranjem, vendar mi ni nič kaj preveč pametnega uspelo, tako da je galerija spet bolj ali manj standardna, je pa nekaj več fotk za foot fetišiste 🙂 You’ll see what I mean. 😀

Včeraj, 27.10.2006, se je v Kranju, v dvorani Primskovo že šestič izbiralo najbolj kreativnega kitarista. Svoje znanje so kazali Tomaž Fak (Muta; Faltann), Iztok Peklar (Maribor; solo), Aldo Komar (Kranj; Zulu W), Klemen Lombar (Kranj; God Scard, Elektrika, No Good Players), Jernej Trobentar (Ljubljana; Leeloojamais) ter Beny Kic & Rok Tomšič (Medvode; Metalsteel). Gledalci so ob vstopu dobili glasovnice, s katerimi so potem prispevali svoj glas. Sicer je publika imela samo 40% moči, proti 60% komisije. Tako smo slišali vse od jazzovskih ritmov do metala.

Vsak kitarist, ki je prišel nas je navdušil, v tem ni dvoma. Vendar je definitivno največ navdušenja požel prav zadnji nastopajoči – Tomaž Fak. Publika je ob njegovem nastopu pobirala čeljusti s tal. Vsi so bili odčični, on pa je bil še boljši. Neverjetno, kakšne talente premoremo v Sloveniji, pa jih sploh ne poznamo. Takšnega znanja bi bila presrečna prav vsaka rock skupina, ne samo v Sloveniji, ampak tudi po svetu. Gledalci in komisija so tako enoglasno določili zmagovalca, ki je dobil kipec in pa bon v vrednosti 50.000 SIT.

Med nastopi kitaristov smo bili deležni še dveh predstavitev modnih dodatkov Zelolepo ter striptiza. Uvod so naredile metalke Hellcats, zaključek pa stari rockerji OKO.

Pa še nekaj utrinkov v galeriji.