Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Bajaga i Instruktori

Včeraj je v prenovljeni(?) Cvetličarni nastopil Bajaga s svojimi Intstruktori na dogodku z vsemi dodatki: The best of Bajaga i Instruktori – Limited Edition. Ne, to ni zajebancija, dejansko je to pisalo na karti.

Pred Mediapark sem prišel precej prezgodaj, a vendar sem težko našel parkirni prostor. Ko sem prišel do blagajne mi je bilo vse jasno: “Razprodano”. Ljudje so baje prav razgrabili karte za ta koncert.

Cvetličarna ni prav nič drugačna, kot je bila, le tla so prevlekli na novo. Še vedno je vse temačno, še vedno jo preveč razprodajo ter še vedno ni prostora za fotografe. Tam je le ograja, ki pa je namenjena le temu, da folk ne more na oder, za kogarkoli drugega pa nima namena, saj je prostora med njo in odrom okoli 5 cm.

Na blagajni sem dobil samo navadno karto, ampak sem si potem z lepo besedo priboril prostor na drugi strani ograje, povsem na desni – kjer glasbeniki prihajajo na oder.

To je bilo dovolj, da sem zajel nekaj slikic Bajage, Instruktorjev ter folka, potem pa sem jo hitro (kolikor je pač nepopisna gužva dopuščala) ucvrl domov, saj se me že par dni loteva prehlad, pa še to ni ravno glasba po mojem okusu.

Galerija.

V okviru svoje nove klubske turneje so Laibach prišli tudi kam drugam kot v istoimensko mesto – Ljubljano. Cvetličarna je bila spet napolnjena do zadnjega kotička, ni vsak dan koncert tujini najbolj znane slovenske glasbene skupine.

Sam sicer nisem kakšen velik ljubitelj njihove glasbe, vendar jih spoštujem že zaradi tega, ker so v tujini dejansko nekaj naredili iz sebe. Škoda, ker so Sloveniji tako slabo poznani, vendar mislim, da ob takšnem uspehu, ki ga uživajo, to niti ni več njihov namen.

Koncert se je začel z zanimivim introm, nato pa so Laibachi začeli preigravati ploščo Volk. Zaigrali so večino prirejenih himen, vendar pravi koncert se je začel šele v drugi polovici, ko so začeli igrati starejše hite. Takrat je v Cvetličarni res zavrelo.

Kar se tiče koncerta s tehničnega vidika, bi lahko rekel samo: “Zvok in slika, kot se šika”. Mislim, da tako kvalitetnega zvoka in tako lepe osvetlitve v Cvetličarni ni bilo, mogoče edinole na Eagles of Death Metal. Tudi lučkar je tokrat dejansko vedel zakaj so knofi na tisti ogromni plošči, za razliko od običajne Cvetličarske random osvetlitve.

Slabo je bilo poskrbljeno edino pred odrom; tam je sicer bila ograja, vendar se za njo ni mogel spraviti noben fotograf. Mogoče bi uspelo kakšnemu hrčku ali čivavi, vendar pa za karkoli večjega ni bilo prostora. Fotografov in kamermanov je tako ali tako mrgolelo, še najbolj zanimiv je bil pogled proti balkonu na začetku koncerta, kjer so se rdeče luči (na kamerah) prižigale kot na kakšni dirki Formule 1.

Za konec pa samo še link do galerije.

Končno sem dočakal uradno otvoritev nove turneje LEELOOJAMAiS, živo predstavitev nove plošče Country Club Music in koncert s Christine. Kristino sem sicer slišal v živo že na 35-letnici Vala 202, vendar je bil tisto njen prvi nastop in to ne šteje. Včerajšnji koncert definitivno sodi med top 10 koncertov, ki sem jih kadarkoli videl.

V začetku je kazalo, da bo Cvetličarna bolj prazna kot ne, vendar se je kmalu po začetku preigravanja dodobra napolnila. Christine se je odrezala veliko bolje, kot sem pričakoval, pa nisem pričakoval malo. Vse pesmi z novega albuma so v živo zvenele še bolje, kot njihovi studijski duplikati. Zaradi povsem drugačne barve glasu, starih komadov pač ne more zapeti kot Lara, vendar tudi Lara ne bi mogla novih, tako kot jih Christine.

Ekipa se je ponovno odrezala bolje kot odlično. S postavo Rimc na bobnih, Ravbar na Saxu, Lopatič na synthu, Trobentar na kitari in Dagi na basu, se pač ne more pohvaliti vsaka skupina. Zvok je bil izvrsten, to so res glasbeniki v velikem pomenu besede.

Koncert so še dodatno začinili gostje. Najprej se je Kristinci pridružila Jadranka Juras, kot zamenjava za Aleksandro Kovač, ki ni mogla priti. Jadranke nikoli nisem preveč maral. Njena glasba me ni nikoli navdušila. Vedno sem mislil, da ima tisti soft vokal, s katerim pač nič ne moreš, zato snemaš butast pop brez vokalnega razpona. Ne mislim več tako. Tisto, kar sem slišal včeraj, je totalno spremenilo moje mnenje o njej. Še danes ne morem verjeti, da je ona res tako pela. Neverjetno.

Naslednji gosti so bili 30-članski zbor Perpetuum Jazzile in Six Pack Čukur. Več kot odlično, če le ne bi bilo na playback. Totalno pokvarilo sceno. Sicer je pa res zanimivo slišati, kako lahko z vokali zamenjaš vse inštrumente, pa komad zveni še bolje kot prej.

Da pa vse ne bi bilo tako pravljično, mi je ravno, ko sem obdelal zadnjo fotko, crknil iMac. Zakaj? Pojma nimam. To je pomenilo, da sem moral vse fotke še enkrat izbrati ter še enkrat obdelati, kar je pobralo nemalo dodatnega časa, pa še rezultati (zaradi nekalibriranega monitorja na leptopu) niso taki, kot bi morali biti. Vseeno – galerija.

UPDATE: Koncerta so se udeležili tudi nekateri blogerji. V prvi vrsti Anja, Vanja in pa BGH, s katerimi sem prišel, poročilo s koncerta pa lahko preberete še pri Maretu, deus.ex.mashini in Ireni. Res sovražim, ko folk piše o stvareh, o katerih nima pojma…