Ker nisem konkretno spal v torek, četrtek in petek, je bilo edino pravilno, da tudi v soboto ne bom dobil potrebne doze spanja. Zgodil se je namreč Bložič, o katerem lahko berete na n¹ ostalih blogih. Nekako nisem bil preveč razpoložen za množično spoznavanje novih blogerjev, zato sem se gibal bolj okoli že znanih – Fotoholik, Had, Kašpar,…

Na mojo veliko veselje, pa sem spoznal Katjo (Vito?), ki še zdaleč ni tako stroga, kot zgleda na Vesti, heh. Spoznal sem sicer še nekaj novih fac, ki pa jih zaradi moje ignorance do SiOLa, ne morem dodati zapisom, ker jih ne poznam oz. ne berem. Seks mi je dal celo vizitko…trženje na vse možne načine… Ker me je (tako kot vse poprejšnje nedelje) čakala zgodnja budnica, sem Bložič zapustil precej kmalu. Čestitke Človeku za idejo in svaka čast vsem, ki ste sodelovali pri izpeljavi dogodka.

Zdaj pa na bistvo objave. Zapadel je prvi sneg, pobelil sosednji breg…, skoraj dobesedno. Na Kališču je padla prva prava doza snega, ki je zame kot magnet. Meni osebno eden najboljših občutkov je, ko se s hriba spuščaš po ogromnih količinah sveže snega. Ne po poti, ampak kar direkt. Lani je to posnel oče, danes pa sem se zadeve (z mobitelom) lotil sam. Vsekakor kvaliteta ni zadovoljiva, ampak je kar je. Bo drugič bolje, obljubim…

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=fEaBFZKYRbc[/youtube]

Hmm…mogoče je pa zdaj čas da grem spat…

P.S.: Če vas slučajno zanima, kaj je tista glasba v ozadju: Oda snihu.

1. Tam okoli 60 nas je baje bilo [↩]

Tokrat post z Impro lige malo zamuja zaradi gore obveznosti in neobveznosti. V nedeljo je potekal epski dvoboj med ekipama Modro nebo in Merlene Ottey Project.

KUD Franceta Prešerna je bil tokrat napolnjen kot še nikoli prej. Prodali so malce preveč kart, zaradi česar sta bili sodnici pomaknjeni/umaknjeni na levo, tabla z rezultati pa je bila kar na odru. Številčnost publike se je pokazala predvsem v bučnih aplavzih in neštetih predlogih. Seveda pa je bilo v dvorani zaradi tega tudi nenormalno vroče, Goro pa kar ni hotel vzeti nobenega predloga.

Videli smo Sinhronizacijo in T.H.O.R., obe zelo zanimivi in zahtevni disciplini. Izzivi pa so bili precej izvirni in ob dveh tako dobrih ekipah smeha enostavno ni zmanjkalo.

Kot prejšnjič sta tudi tokrat o zmagovalcu odločali sodnici. Tekma je bila izenačena čez vse discipline, v zadnji pa je postalo še posebno napeto, ko se publika ni mogla opredeliti in je bil rezultat 7:7. Zmagovalno točko sta nato sodnici namenili Merlene Ottey Project. Sam se ne bi mogel odločiti, kdo si bolj zasluži zmago, saj sta bili obe ekipi res odlični in izenačeni.

To nedeljo bo v KUDu FP Gverila Teater, že naslednjo pa bo na vrsti spet Impro liga z zelo zanimivo tekmo: A ješ kavo, a veš kao prti Mnktnč.

Vabljeni!

En teden po Brucu, je ŠOU spet v elementu. Ker je bil Bruc pop/rock/rnb/elektro/…, so se na ŠOU v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču odločili prirediti še vaško (mestno?) veselico. Nastopajoči so bili (v tem vrstnem redu): Harmonk’n’roll, Čuki, Atomik Harmonik in Kingston.

Ko sem videl letake za to prireditev, mi je v glavi odmevala samo ena misel “IZGUBA”. Zakaj? Čuki in Atomiki sta najdražji skupini, ki si jih v Sloveniji lahko privoščiš. Obe skupini vžgeta na vasi, na gasilskih veselicah, po mojem mnenju pa v centru Ljubljane ne bi.

I was WRONG. Big time. Gospodarc je bil že na začetku, pri meni povsem neznani skupini, na pol poln, ob Čukih in naprej pa skoraj čisto poln. Tudi razpoloženje je bilo enkratno. Vse je plesalo, pelo, vriskalo, kaj takega v Ljubljani še nisem doživel.

Takoj po prihodu sem sicer spet preklinjal čez organizacijo – sploh ni bilo guest liste, varnostniki in prodajalec kart pa nista imela pojma, kje naj bi dobil PRESS prepustnico. Po nekaj klicih je sicer prišel eden od organizatorjev, ki pa mi je prinesel STAFF ovratnico, ker druge pač ni.

Ampak potek dogodkov in odlična organizacija od tu naprej si zasluži samo pohvale in je tisto samo neljubi dogodek – majhna črna pika na belem listu.

Od vsega pa me je najbolj presenetilo to, da sem bil praktično edini “pravi” fotograf tam. Očitno je tak dogodek z medijskega zornega kota povsem nezanimiv. Škoda.

Za konec še enkrat pohvala organizatorjem in link do galerije.

Tokrat pa en post čisto izven mojih običajnih standardov – tako vizualno, kot tudi vsebinsko.

Kot nekateri najbrž veste, se vsako nedeljo brutalno in sadomazohistično zbudim že zelo zgodaj in odpravim na Kališče. To nedeljo sem šel še malo prej¹, zato mi je narava pripravila lepo nagrado.

Videl sem že ogromno lepih sončnih zahodov, tudi slikal sem jih, ampak to je tako pogosto slikana in videna zadeva, da je kljub svoji izjemnosti postala čisto nezanimiva. Sončni vzhodi pa so ista zadeva, le da niso tako barviti in močni kot zahodi in so zato za slikanje precej nezanimivi, ker se na končni fotki itq ne vidi, ali je bil vzhod ali zahod in izpade samo kot beden zahod.

Tokrat mi je povsem vseeno, kaj si mislite o fotkah, ker so posnete z mobitelom, so kičaste, so snapshoti,…ampak so lepe. So prekleto dober razlog, da se bom naslednjo nedeljo lažje zbudil in odšel hribe.

Aja, v galeriji pa je še nekaj fotk od danes, ki pa so izpod rok očeta in Ixusovega senzorja.

Letni čas je idealen za obisk hribov, tako da – Just do it!

1. še sam ne vem točno zakaj [↩]

Ob pomanjkanju svežih fotografij in videov, sem se odločil, da malo pobrskam po statistikah. Čakalo me je veliko presenečenje, kajti komentatorji mojih vsebin (vključno z mano) smo presegli številko 1.000. Tisoči komentar je napisal Uroš, trenutno pa smo pri številki 1.020, kar pomeni (ob 228-ih postih) povprečno kar 4,5 komentarjev na post. S tem sem zelo zadovoljen, saj kljub vsemu ne pišem bloga, ki bi bil liberalen, ali v kakršnikoli smeri provokativen, kar bi sprožilo masovno komentiranje.

Drugo presenečenje pa ste mi pripravili foto blogerji. V “moji” zvezi ZSFB vas je od včeraj dalje, reci in piši, 78. Še eno leto ni poteklo od idejne zasnove, pa smo že v številkah, za katere si nisem nikoli niti predstavljal, da bomo. Res je, nekaj vas je izstopilo, nekaj vas ne piše več, ampak vsi pa imate na strani widget, ki omogoča zelo močno povezavo med nami, kar je najbrž tudi razlog, zakaj imamo toliko “članov“. Res sem zelo presenečen, nisem mislil, da v Sloveniji sploh obstaja toliko foto blogerjev, zdaj pa vem, da jih je še veliko več, katere čakam z odprtimi rokami.

Presenetila me je tudi statistika obiskov za prejšnji mesec, ko sem prvič presegel 15.000 unikatnih obiskovalcev na mesec. Kar velik delež je tu prinesel Izklop, sem pa prepričan, da je prinesel tudi nekaj novih bralcev, saj številka ni padla nazaj na tisto standardno, ampak je ostala precej višja. Veliko mi pomaga tudi Google, ki ima moj blog očitno precej rad odkar sem šel stran od Bloggerja.

Res sem zelo vesel, da sem se odločil blog postopoma popeljati na novo raven. Najprej sem šel na WordPress, nato na (zaenkrat) zelo stabilne in zmogljive strežnike, nato na Gallery2 in nenazadnje sem se med igranjem z iWeb-om spravil narediti še lepo uvodno stran in poddomeni za blog in za galerijo. Čaka me samo še redizajn bloga, ki pa bo še nekaj časa na “hold”, ker smo decembra in je prostega časa zelo zelo malo.

Ob tej priliki bi se še enkrat zahvalil vsem bralcem, komentatorjem, ZSFB-jevcem, skratka vsem, ki ste karkoli pripomogli k izboljšavam, omenjenim v tem postu.

Hvala!