Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Danes je dan slabih novic. Poplave zalivajo večji del Slovenije, odneslo je bolnico Franja, v Delfih se je ubil slovenski maturant,… Dež na splošno zbuja negativna čustva, zato danes, ko je padlo toliko dežja, pričakujem, da ste totalno zdepresirani. Kot vesten bloger sem se odločil, da vam polepšam dan. Našel sem tale video, z odlično glasbeno podlago. Enjoy:

P.S.: Za vse, ki sprašujete. Bil sem v Ambasadi Gavioli v soboto na Davidu Moralesu, vendar se mi slike ne zdijo preveč v redu, zato nisem objavil posta. Ker ste tako vztrajni, dam vseeno link do galerije.

Včeraj sem bil po doooolgem času spet na hrvaškem ozemlju. Cel dan sem se odločal, ali naj grem na Overflowe na Trnfest ali v klub Monvi na Stars Gathering. Na koncu sem odločitev prepustil vremenu in se pridružil Žigu na poti v Rovinj.

V Monviju še nisem bil, ampak sem nad klubom zelo navdušen. Vse skupaj je zasnovano kot malo mesto; ko prideš noter se znajdeš v nekakšni ulici z lokali/bari/picerijami na levi in desni strani. Na koncu ulice je vhod v klub, ki ima dva plesišča. Prvi je zelo velik open-air amfiteater, drugi pa pokrit, ter prav tako precej velik. Celoten kompleks bi z lahkoto sprejel čez 5.000 ljudi, če ne celo več, vendar pa je bila včerajšnja številka precej manjša in zato na drugem plesišču ni bilo praktično nikogar.

Na Stars Gatheringu smo imeli med drugim priložnost slišati tudi Slovenske DJ-je. Na glavnem plesišču sta vladala Umek in Valentino Kanzyani, na drugem pa Shark, Sylvain in pa Jaka. Glavni oder je bil fantastičen: prostoren, odlično osvetljen, plazme, projektor, laserji, fog machini, ventilatorji, skratka odlično. Žalostno je edino to, da kakšni lučkarji na elektronskih prireditvah očitno ne vedo, kako se stvari streže. Višek ustvarjalnosti je bil vklop in izklop laserja, ostalo je vse delalo na avtomatiki, oder pa je bil non-stop do konca osvetljen.

Galerija je bolj hobi narave, ker sem fotoaparat vzel s seboj zgolj priložnostno in ne z namenom, da pofotkam vse in vsakogar na 100 načinov. Prav paše kdaj biti z VIP prepustnico brez obveznosti. 🙂

Včeraj sem bil spet v Ambasadi Gavioli. Tako kot na Prydzu, sem tudi tokrat odšel dol v upanju, da bom poslušal dobro glasbo, kot jo duo Deep Dish ima. Vendar, z mojo srečo, je bil v ambasadi samo slabši del dua, t.j. DJ Dubfire. Pričakoval sem vsaj kakšen komad, ki bi ga poznal, npr. Flashdance ali Say Hello, pa ni bilo, na žalost, nič iz tega.

Ambasada ni bila polna, daleč od tega, pa vendar je ljudstvo vidno uživalo ob glasbi, kar je bilo zame nekoliko presenetljivo, saj pod imenom Deep Dish nisem pričakoval take zvrsti glasbe. Očitno se še premalo spoznam na to sceno.

Na drugem flooru je vrtel priznan slovenski DJ Eddy the Fish, ki je v poznejših urah tam ustvaril precej dobro vzdušje, morda celo boljše kot Dubfire na glavnem flooru.

Osvetlitev (če temu lahko sploh tako rečem) je bila porazna, saj naj bi Dubfire-ov manager zahteval stalen stroboskop brez dodatne osvetlitve. No, tako nekako je tudi bilo. Ob takih pogojih kar nekako izgubim motivacijo za fotkanje, ter se raje odpravim za šank in rečem kakšno besedo s kolegi.

Ker sem prišel pozno in ker so bili pogoji kakršni so bili, je uspelo zelo malo slik, vendar sem jih moral zaradi nadrejenih vseeno objaviti čim več, za blog pa nisem delal posebne selekcije. Rezultat? Galerija.

Update: Baje da se je Say Hello zavrtel malo pred sedmo uro zjutraj. Žal sem bil takrat že v bližini doma in tega nisem vedel 🙂

Že kar nekaj časa se nisem oglasil, ampak glavna pavza prihaja po tem postu. Z Mondialom se namreč odpravljam za 2 termina (18 dni) na Ios. Če bo le možno, se oglasim s kakšnim postom, ampak nič ne obljubim. V petek smo zato imeli “delavci” Mondiala STAFF party – obujanje spominov in navezovanje novih stikov 🙂

Takoj zjutraj pa sem se odpravil proti Slovenski obali, uživati še zadnje dni na domači grudi, zvečer pa v Ambasado Gavioli, v kateri sem bil prvič s fotoapratom. Večkrat sem že hotel iti, pa je vedno nekaj prišlo vmes. Tokrat je rolal precej znani Erick Prydz (Call On Me, Proper Education,…), zato sem imel motivacijo, da moram iti dol. Sicer teh hitov nisem slišal, vrtel je povsem drugačno vrsto glasbe, kot sem pričakoval. Vseeno mi je bilo kar v redu, posebno sem bil navdušen nad samo Ambasado, saj je prostor res dobro zamišljen – zvok je odličen. Osvetlitvi krepko manjka kakšen laser ali dva ter Fog machine.

Delal sem za Lajf.com, zato je galerija tam.

Včeraj je bil praznik elektronske glasbe. Že ob vstopu smo lahko podpisali peticijo, da bi Umekov rojstni dan (16.05.) tudi uradno postal Dan elekronike.

Ko sem prišel (17:00), so bile Križanke dokaj prazne, potem pa so se počasi začele polniti. Dobil sem sicer PRESS ovratnico, s katero pa si nisem mogel čisto nič pomagati. Nismo imeli nič več dostopa/pravic kot navadni obiskovalci. No, če damo to na stran, je bila organizacija naravnost odlična. Vsak je vedel zakaj je tam, kaj je njegov namen, kaj mora početi, skratka odlično. Dogodek je bil zelo zanimiv, saj praktično ni open-air elektronskih prireditev v takem okolju.

Prireditev se je začela že ob 12:00, Križanke pa so z elektronskimi ritmi tresli raznorazni DJ-ji iz večih držav. Okoli osme ure zvečer je na oder prišel nemški štromar Gregor Tresher in z odlično glasbo začel ogrevati občinstvo. V trenutku, ko sem ga zagledal, sem vedel da ni ozko glasbeno usmerjen – prišel je namreč z majico skupine Placebo. Za njim je prišel težko pričakovani Umek, ki je res navdušil elektronske glasbe željno ljudstvo. Ob eni pesmi mu je na pomoč priskočila tudi pevka, vendar jo je lučkar tako strokovno osvetlil (stroba na polno cel nastop in nič drugih luči), da sem bil presrečen, ko sta mi uspeli kar 2 fotki. Odličen party se je nato nadaljeval še v Fun Factoryju, skratka popoln Dan elektronike.

Galerija je tokrat malce drugačna. Bolj klasična party-galerija pa je na voljo na portalu Lajf.com.

P.S.: Kdo opazi, katera blagovna znamka izstopa? 😀