Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Jure Košir je v Kranjski Gori zopet zbral legende smučanja in organiziral že tradicionalni Ski Legends s tradicionalno after zabavo. Letos so tako poleg odpisanih smučarjev in smučark nastopili še The Tide, Dan D, Big Foot Mama in Lara Love z DJ Sylvainom.

Hit je tudi tokrat poskrbel za totalno zmedo s 6-imi različnimi vrstami akreditacije, zmedenimi (nesposobnimi) varnostniki in zaprtimi vrati. Tako je, vratca na levi in desni strani ograde pred odrom, ki običajno dopuščajo akreditiranim fotografom, da čim hitreje pridemo pod oder, so bila zaprta. Če si hotel priti pod oder, si moral okoli in okoli, pa še potem si imel težave z varnostniki, ki so očitno 99% barvno slepi in ne ločijo zapestnic po barvah.

Običajno je navada fotografov, da gremo kar se da hitro pod oder, naredimo tiste slike, ki jih rabimo, malce eksperimentiramo, počakamo še en komad, če bo boljša luč od prejšnjega (kar itak nikoli ni) in potem gremo in pustimo publiki “čist” pogled na oder, ki so ga prišli gledati. Tokrat pa je med 2,5 metra visokim odrom (!!!) in cca. 6 metrov širokim prostorom med odrom in ogrado (!!!) stalo kakšnih 20 varnostnikov, ki še sami niso točno vedeli, kaj točno počnejo tam. Kot sem opazil jaz, je bila njihova edina naloga, da se čim bolj množično zaletavajo v ruzake fotografov…

Pa dovolj o organizaciji, koncert je bil odličen, manjkalo je le tisto pravo vzdušje, ki pa ga ni bilo zaradi slabega vremena in posledično manj številne publike. Tidi so nastopali v močnem snegu, vendar so s sabo pripeljali nekaj fanov, ki so razturavali v prvih vrstah in dali bendu potrebno energijo za dober nastop.

Nato so prišli Dan D. Skupina, ki sem jih na tem blogu (in v živo) že neštetokrat preklel zaradi suma, da imajo plastificirano playlisto, ker igrajo vedno iste komade. Tokrat pa jih moram prvič pohvaliti in to ZELO. Fantje so zamenjali playlisto, igrali so stare komade, igrali so priredbe, naredili so žur, kot se spodobi. Plus pri meni pa je včeraj dobil tudi Tomi, ki je med njihovim nastopom s kolegi prišel v prvo vrsto, med “običajne smrtnike”, in prepeval skupaj z njimi.

Za Dan D so prišli “legendarni” Big Foot Mama, ki so na začetku publiko pustili (za njih) precej mlačno, saj kar niso hoteli nehati preigravati nove plošče. Ko pa so enkrat začeli igrati stare hite, je vzdušje postalo takšno kot je treba – NORO. Na koncu je bil celo bis, ki ga na podobnih “festivalih” nisem vajen. Zaključili pa so, normalno, s komadom Rola se, ki je meni osebno še vedno najboljši njihov komad vseh časov.

Ski Legends after sta torej zaključila Sylvain in Lara, kombinacija, ki v Sloveniji (na tem spektru glasbe) nima konkurence. Res je zanimiv občutek, ko se rockerji po nekaj komadih prelevijo v party animals in naredijo pravi žur.

Na koncu dam lahko le še link do galerije in vam zaželim uživanje ob slikah.

Saj ne, da bi se kaj bolje počutil, prej obratno, ampak me že vse tako boli, da sem se lotil teh fotk z Bratislave. Bilo je mukotrpno in se kar ni hotelo končati, ampak rezultat pa je.

Lani sem novo leto s Collegiumom preživel v Pragi, letos pa bi ga moral, kot nekateri veste, v Krakowu. Usoda je hotela drugače, zato sem letos pristal v socialistični Bratislavi. Nagravžno grdo mesto brez življenja, brez mestnega vrveža, brez veselega decembra, skratka beda. Edina dobra stvar v mestu so slovaška dekleta, ki resnično vzamejo sapo.

Vendar pa v Bratislavi ni bilo slabo, ravno obratno – bilo je NEPOZABNO. Dan pred novim letom so bile štiri prednovoletne zabave v štirih različnih klubih. Sam sem bil v klubu Casey, kjer smo v beznici, da je ni večje, naredili žur, kot ga ne pomnijo.

Skoraj nič spanja kasneje smo odšli na degustacijo vin, v tri različne kleti, kjer smo poizkušali slovaška vina. Ne morem reči, da so slaba, vendar slovenske kvalitete pa ne dosegajo.

Zvečer pa je bil na vrsti D party – novo leto. Vseh 35 avtobusov Slovencev je žuralo skupaj v največji bratislavski diskoteki Dopler. Vse je bilo tako odlično, da ne bi moglo biti bolje. Bilo je ogromno poznanih ljudi – z Iosa, Krfa, ljubljanskih diskotek, osnovne šole,…

Takoj po odštevanju in po prehodu v 2008 pa je na oder prišel Omar s svojim bendom in publiko zabaval konkretno uro in pol, potem pa se je zabava šele močno razvnela. Res moram reči, da že dolgo nisem toliko preplesal, kot tisto noč, kar je najbrž tudi razlog, zakaj sem trenutno bolj ali manj negiben.

Naslednji dan je večina odšla proti domu, tisti “tapravi” pa smo ostali še en dan in eno noč in še enkrat zažurali, tokrat vsi v klubu Kartel. Utrujenost prejšnje noči se je močno poznala, zato so ljudje kaj kmalu začeli odhajati proti hotelu po zadnje ure bratislavskega spanja.

Za zaključek lahko rečem samo še tole; Pred enim tednom mi ni bilo jasno, zakaj ljudje tako množično hodijo v Bratislavo, kaj je tam tako posebnega…zdaj vem!

Aja, še nekaj sem pozabil…galerija.

Ker nisem konkretno spal v torek, četrtek in petek, je bilo edino pravilno, da tudi v soboto ne bom dobil potrebne doze spanja. Zgodil se je namreč Bložič, o katerem lahko berete na n¹ ostalih blogih. Nekako nisem bil preveč razpoložen za množično spoznavanje novih blogerjev, zato sem se gibal bolj okoli že znanih – Fotoholik, Had, Kašpar,…

Na mojo veliko veselje, pa sem spoznal Katjo (Vito?), ki še zdaleč ni tako stroga, kot zgleda na Vesti, heh. Spoznal sem sicer še nekaj novih fac, ki pa jih zaradi moje ignorance do SiOLa, ne morem dodati zapisom, ker jih ne poznam oz. ne berem. Seks mi je dal celo vizitko…trženje na vse možne načine… Ker me je (tako kot vse poprejšnje nedelje) čakala zgodnja budnica, sem Bložič zapustil precej kmalu. Čestitke Človeku za idejo in svaka čast vsem, ki ste sodelovali pri izpeljavi dogodka.

Zdaj pa na bistvo objave. Zapadel je prvi sneg, pobelil sosednji breg…, skoraj dobesedno. Na Kališču je padla prva prava doza snega, ki je zame kot magnet. Meni osebno eden najboljših občutkov je, ko se s hriba spuščaš po ogromnih količinah sveže snega. Ne po poti, ampak kar direkt. Lani je to posnel oče, danes pa sem se zadeve (z mobitelom) lotil sam. Vsekakor kvaliteta ni zadovoljiva, ampak je kar je. Bo drugič bolje, obljubim…

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=fEaBFZKYRbc[/youtube]

Hmm…mogoče je pa zdaj čas da grem spat…

P.S.: Če vas slučajno zanima, kaj je tista glasba v ozadju: Oda snihu.

1. Tam okoli 60 nas je baje bilo [↩]

Včeraj sem bil kje drugje, kot na največjem brucovanju v Sloveniji, Brucu 07. Podobno kot lani, so bili tudi letos 3-je odri, le da letos organizacija ni bila na taki ravni kot lani, kar je zelo nenavadno za Temmo-X. Na nobenem podobnem festivalu nisem še nikoli zasledil, da bi omejili število komadov, katere se lahko slika. Obsojeni smo bili na, hočeš nočeš, 3 komade vsake skupine.

Prav tako je bil nesmiseln nabor skupin po odrih. Skupine so se žanrsko teple na prvem odru (Superlizo, Intimn Frizurn, Klemen Klemen, LEELOOJAMAiS, Big Foot Mama in Zmelkoow), še bolj pa na drugem (Mosaic, McLaren, Tide, The Beet Fleet, Jan Plestenjak in Rock Partyzani).

Zaradi tako slabe razporeditve, je bil (zelo ozek) prehod stalno zafilan in nagužvan. Če k temu dodamo še prej omenjeno 3-komadno omejitev, vam je jasno, da smo fotografi tekali kot zmešani, če smo hoteli ujeti vse skupine. Sicer so tovrstni dogodki narejeni bolj za srečavanje folka, katerih nisi videl že dolgo časa, kot pa glasbi, ampak vseeno bi tu lahko malo bolj smiselno razporedili/najeli skupine.

Na elektro flooru je bilo skozi cel dogodek bolj prazno, tako da nisem imel nekega zanimanja na njem, rolali pa so Gloomy vs. Lexis, Dojaja vs. Krizs, Rojter vs. Djunior in Zergon.

Nevšečnosti na stran, včeraj je vseeno bil zelo dober dogodek, z visoko udeležbo, alkoholomanijo in odličnimi glasbenimi skupinami.

Tokratna galerija je bolj na izi, kot ponavadi, ampak vseeno upam, da boste uživali tudi tisti, ki ob sliki ne boste obujali z alkoholom spranih spominov.

UPDATE: Na Vesti so pripravili krajši video…

Tako kot lani, je tudi letos Mondial organiziral after party za vse maturantke in maturante, ki so potovali z njimi. Sicer zabava ni bila namenjena samo njim, saj je prišlo tudi veliko drugih ljudi, ki še niso bili na maturantskem izletu, ali pa so bili na njem že dolgo nazaj.

Včeraj je bila udeležba precej manjša, kot leto poprej, zaradi česar tudi vzdušje ni bilo tako kot lani. Saj ne, da je bilo slabo, bilo je super, vendar pa je bilo lani še veliko bolje. Najbrž naredi svoje že občutek, ko se sprehajaš med 3.000 folka, kot bi ga naj bilo lani v Fun Factoryju.

Lani so bili organizirani tudi avtobusni prevozi iz vseh večjih mest, kar je prineslo vsaj 500 dodatnih žura željnih obiskovalcev. Letos so bili udeleženci v glavnem iz Ljubljane ter bližnje okolice, redki so bili tisti, ki so prišli iz Primorske ali Štajerske. Najbrž je k zmanjšani udeležbi pripomoglo tudi to, da je bil žur prestavljen iz prejšnjega petka, ker se ne spodobi imeti take zabave na dan žalovanja. Še en razlog pa je najbrž tudi Ritem Mladosti, ki je bil tudi neke vrste after za maturante.

Večer se je odvijal na dveh plesiščih – na prvem se je vrtela komercialna house glasba, na drugem pa so se zbirali ljubitelji balkanske glasbe. Najbrž je vsem jasno, kje me ni bilo videti…

Party je bil, kot vsi Mondialovi žuri, popestren z zanimivimi nagradnimi igrami, med drugim so morali tekmovalci napihniti balon in oblikovati srček, vendar nihče od tistih treh kandidatov sploh ni bil zmožen napihnil balona. Komični momenti…

Seveda je najboljši občutek, ko se znova srečaš s tistimi, s katerimi si skupaj potoval, vendar je manjkalo kar nekaj tistih, katere sem pričakoval, da bom videl. Škoda, ker dvomim, da jih bom še kdaj v življenju srečal.

Za konec pa še galerija.