Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Omar je žalosten, ker mora sam nositi opremo

Kot lani, prejšnje leto in še nekaj let poprej, se je tudi letos v Kranju zgodila Noč radia Belvi. Letos je bil program malenkost švohotnejši, kar pa ni ustavilo hord pijane mladine, ki se je že popoldne začela nabirati okoli Mercatorja s flašami v rokah.

Začelo se je že ob 18:00 popoldne, urnik skupin pa je bil precej ozek in definiran na minuto natančno. Za intro v dogodek so poskrbeli Maya P, Taya, 4Play (ob momljati napovedi smo pričakovali Coldplay), Sabina Mali in Nejc Lombardo.

Ko se je začelo malce temniti, pa so prve grupe obiskovalcev začele polniti prireditveni prostor, na sporedu pa so bili Select, Sanja Grohar, Špelca, Manca Špik ter Alenka Gotar s SONS-i.

Bližal se je prime-time, z njim pa “vrhunec” prireditve, za katerega so poskrbeli Turbo Angels, Omar, Danijela, Kingstoni, Rebeka Dremelj in Saša Lendero.

Nato je padlo nekaj kapel dežja, ki so pregnale kar precej ljudi, za tiste, ki pa so še ostali, pa so igrali še Stereotipi, Kristina in E.V.A..

Redki s(m)o zdržali od začetka do konca prireditve, katera je bila povsem preveč raztegnjena. Precej bolje bi bilo, če bi bilo 5 headlinerjev, 2 startuperja, pred vsem tem pa kakšen elektro DJ. Morda pa drugo leto, kdo ve.

Še galerija.

Pevka Gorillaz Sound System

Včeraj se je na začetku slovenske ceste zgodil velik glasbeni spektakel – Telekom (oz. SiOL) je namreč pripravil nepozabno zabavo Vesolje veselja, katere se je (po SiOL-ovih besedah) udeležilo preko 20.000 ljudi, kar 5.487 pa jih je koncert gledalo preko spleta. Res pohvala SiOLu, da se posnetke še vedno da videti.

Prvi so nastopili Billysi, katerih foto-termin sem žal zamudil. Organizatorji so se namreč odločili omejiti slikanje na 5 min/skupino. Ne na 3 komade, kot je v navadi, če že pride do omejitve, ampak na 5 min, kar pomeni komad in pol.

Sledila sta Murat & Jose z live bandom, ki sta pravzaprav predstavljala novo ploščo, ki je ravno izšla.

Nato je prišel band, ki je bil najbrž prvič ever na plakatu napisan z malimi črkami – Siddharta. Osebno so me zelo navdušili, saj so igrali samo najboljše komade. Škoda mi je bilo edino tega, da je bil ognjemet od tretjega komada naprej in ga nismo mogli ujeti v objektiv.

Najbolj na celem spektaklu pa me je navdušil skupni nastop Siddov in M&J v komadu Od Ljudi Za Ljudi, ki je ustvaril tisti pravi filing “extra” dogodka.

Nato so prišli Gorillaz Sound System, ki niso ubistvu nič kaj drugega, kot en kup DJ-jev, perkašn majstr, pevka/plesalka in pevec. Zadaj so sicer tekle neke vizualizacije, ki pa so zgledale bolj naključne, kot premišljene. Sicer je bila glasba super, vendar sem nekako potihem pričakoval več.

Še obsežna galerija z nekaj ekskluzivnimi fotografijami z vrha stavbe nasproti Telekoma.

S prvo rundo Moo vizitk sem bil zelo zadovoljen in sem jih tudi z veseljem delil okoli, saj so pri prejemnikih v glavnem povzročile pozitivna presenečenja. Zaradi slednjega sem jih še bolj z veseljem talal in jih kar hitro raztalal.

Zato je prišlo na vrsto novo naročilo, tokrat dvojno. V prvem paketku izbor 6-ih, ki so najbolje izpadle iz prve runde, v drugem paketu pa izbor 29-ih iz zadnjih nekaj galerij. Slednji paket je bil narejen res na hitro in bolj iz firbca ter podpore Moo ekipi. Na drugi (podatkovni) strani sem se odločil malenkostno spremeniti tekst in tisto simpatično lobanjico zamenjal s še bolj simpatičnim “Thanks!” oblačkom.

Spet je pošiljka prišla prej kot v enem tednu in spet so me presenetili. Ena škatlica je bila odeta v roza trakec, kot prvič, druga pa v modrega. Zraven so prišle še 4 dodatne vizitke; dve z nadvse prijaznim tekstom “Hey! So nice to see you again.“, ena z oglasom za nalepkice in kartice ter ena s kodo za 15% popust (2RB2CK). Pri tej firmi res vedo, kako ravnati s strankami.

Ker sedaj zaradi velikega števila različnih ne boste mogli videti vseh različnih v živo, sem slikal vse, slike, ki pa so na vizitkah, pa lahko poiščete v galeriji.

Še enkrat močno priporočam Moo izdelke, če ne za vizitke pa za kartice za božične/novoletne praznike, ki bodo prav hitro tu.

Zlatko Dobrič & Mili

Včeraj sem v Kongu spremljal prireditev TV Paprika – Pesem poletja. Vse skupaj se je začelo že ob 20-ih, ob pogledu na doooolg spisek nastopajočih, pa je bilo jasno, da pred eno zjutraj ne bomo šli domov. V Kongu sem bil prvič in me je precej presenetil, pričakoval sem namreč nek ogromen casino in veliko dvorano, pričakal pa bore malo le-tega.

Nastopilo je 49 večinoma slovenskih glasbenih izvajalcev, ki jih je med 112 prispelimi prijavami predhodno izbrala strokovna komisija, v kateri so bili med drugim pevka Saša Lendero, TV voditelj Adel Djutović, operni pevec Nace Junkar in “dobra poznavalka Holywooda” Maja Kljun.

Prireditev je povezovala Neža Marolt, na odru pa se ji je občasno pridružil tudi Mark Žitnik. Kot sem že omenil, je bila dvorana precej manjša od pričakovanj, zaradi česar smo bili v njej vsi (komisija, fotografi, novinarji, kamermani, nastopajoči, njihovi prijatelji in naključni mimoidoči)  nabasani kot sardelice.

“Strokovna” komisija je naključno prihajala in odhajala, le redko so bili vsi na svojih pozicijah, še redkeje pa so si kaj zapisali. V kombinaciji z Markovimi spodrsljaji pa so dajali občutek, kot da je že vse vnaprej dogovorjeno.

V že tako vročem in zadušljivem prostoru sta si Domen Kumer in Petra Pečovnik kot edina omislila še ognjemet, s čimer sta pravzaprav samo potrdila domneve, da je vse skupaj ena kuhinja.

Po končanem tekmovalnem delu so nastopili še Čuki s Pipino različico zadnjega singla Uuu, ki je (v primerjavi z večino ostale glasbe ta večer) prav lepo sedla v uho. Nastopili pa so še lanskoletni zmagovalci Turbo Angels, Rebeka Dremelj in Saša Lendero s svežo balado.

Podelili so kar 15 nagrad, od katerih pa bi omenil samo glavne 3 – Manca Špik za najbolj predvajano pesem, Nikola Burovac za najboljšo pesem po izboru komisije in pa prej omenjeni duet Kumer Pečovnik za najboljšo pesem na festivalu.

Galerija.