Na hitro posneto, skupaj dano in uploadano na YouTube. Od začetka snemanja do končnega izdelka na YouTube je1 minilo manj kot 10 minut.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=1_sf32U0mxI[/youtube]
P.S.: Muska je Intro iz novega albuma LEELOOJAMAiS.
Za Hladno Pivo sem že slišal, vendar nisem poznal nobenega njihovega komada. Tudi na koncert nisem imel namena iti, vendar me je poklical Aleš Rosa iz RSQ1 in sem mu naredil uslugo ob prenatrpanem urniku.
Uživači mrzlega pira so začeli s 45 minutno zamudo, vendar so že ob prvem glasu iz mikrofonov totalno razburkali prenapolnjeno Cvetličarno Mediapark. Gužva je bila res nepopisna, za piko na i, pa smo imeli fotografi okoli 35 cm prostora med ograjo in odrom.
Se sploh ne hecam. Brez ruzaka in samo s fotoaparatom, sem se komaj zgužval med rokestegajočese obiskovalce in oder. Enostavno ni bilo mogoče priti na drugo stran odra, ker se dva fotografa nista mogla srečati. Če si hotel na drugo stran, si moral na tej strani ven, se pregužvati med folkom (skoraj nemogoče) in vstopiti na drugi strani odra.
Nekako sem po 3eh korakih in 5ih minutah zgubil voljo, da bom prišel na drugo stran in sem se raje odpravil na balkon. Tudi tam je bila gneča, vendar sem se nekako prerinil2 do ograje. Tu so bili pogoji boljši, no vsaj noben me ni z rokami tolkel po glavi.
Vzdušje je bilo noro – dobesedno. Tam od nekje tretje, pa do desete vrste se je odvijalo (pre/po)rivanje, sem pa tja so se malo polivali s pivom, leteli so kozarci, leteli so ljudje, ni da ni.
Glasba je bila zelo v redu, lahko rečem nad pričakovanji. Nastopajoči so bili zelo prepuščeni vibracijam, ki jih je oddajala publika, ter kar izžarevali svojo energijo. Moram pogledati, če so tudi na studijskih posnetkih tako energični.
Zaradi neštetih udarcev v glavo, ki sem jih nehote prejel pred odrom, zaradi polivanja piva po meni ter zaradi gužve, me je začela malček boleti glava in sem se nekje na sredini koncerta odpravil domov. Fotke pa, kot vedno, v galeriji.
Končno sem dočakal uradno otvoritev nove turneje LEELOOJAMAiS, živo predstavitev nove plošče Country Club Music in koncert s Christine. Kristino sem sicer slišal v živo že na 35-letnici Vala 202, vendar je bil tisto njen prvi nastop in to ne šteje. Včerajšnji koncert definitivno sodi med top 10 koncertov, ki sem jih kadarkoli videl.
V začetku je kazalo, da bo Cvetličarna bolj prazna kot ne, vendar se je kmalu po začetku preigravanja dodobra napolnila. Christine se je odrezala veliko bolje, kot sem pričakoval, pa nisem pričakoval malo. Vse pesmi z novega albuma so v živo zvenele še bolje, kot njihovi studijski duplikati. Zaradi povsem drugačne barve glasu, starih komadov pač ne more zapeti kot Lara, vendar tudi Lara ne bi mogla novih, tako kot jih Christine.
Ekipa se je ponovno odrezala bolje kot odlično. S postavo Rimc na bobnih, Ravbar na Saxu, Lopatič na synthu, Trobentar na kitari in Dagi na basu, se pač ne more pohvaliti vsaka skupina. Zvok je bil izvrsten, to so res glasbeniki v velikem pomenu besede.
Koncert so še dodatno začinili gostje. Najprej se je Kristinci pridružila Jadranka Juras, kot zamenjava za Aleksandro Kovač, ki ni mogla priti. Jadranke nikoli nisem preveč maral. Njena glasba me ni nikoli navdušila. Vedno sem mislil, da ima tisti soft vokal, s katerim pač nič ne moreš, zato snemaš butast pop brez vokalnega razpona. Ne mislim več tako. Tisto, kar sem slišal včeraj, je totalno spremenilo moje mnenje o njej. Še danes ne morem verjeti, da je ona res tako pela. Neverjetno.
Naslednji gosti so bili 30-članski zbor Perpetuum Jazzile in Six Pack Čukur. Več kot odlično, če le ne bi bilo na playback. Totalno pokvarilo sceno. Sicer je pa res zanimivo slišati, kako lahko z vokali zamenjaš vse inštrumente, pa komad zveni še bolje kot prej.
Da pa vse ne bi bilo tako pravljično, mi je ravno, ko sem obdelal zadnjo fotko, crknil iMac. Zakaj? Pojma nimam. To je pomenilo, da sem moral vse fotke še enkrat izbrati ter še enkrat obdelati, kar je pobralo nemalo dodatnega časa, pa še rezultati (zaradi nekalibriranega monitorja na leptopu) niso taki, kot bi morali biti. Vseeno – galerija.
UPDATE: Koncerta so se udeležili tudi nekateri blogerji. V prvi vrsti Anja, Vanja in pa BGH, s katerimi sem prišel, poročilo s koncerta pa lahko preberete še pri Maretu, deus.ex.mashini in Ireni. Res sovražim, ko folk piše o stvareh, o katerih nima pojma…
Evo, še druga prireditev s tega močno napetega vikenda. Tokrat ste me lahko videli (in slišali) v KUDu Franceta Prešerna v Trnovem, na prvih treh (kvalifikacijskih) tekmah Impro lige v sezoni 2007/08. Tokrat je za konstanten nekontroliran smeh skrbelo 6 skupin in pa dva moderatorja.
Na prvi tekmi so se pomerili “come-back-veterani” Merlene Ottey Project in pa Humoroidi. Tekmo je zanimivo vodil Pižama, ki nas je naučil tudi zelo uporaben stavek v jeziku gluhonemih: “Jaz sem tukaj za zidom!”. S 6:3 so na koncu zmagali MOT in prevzeli vodstvo v skupini Gama.
V drugi tekmi smo gledali novo ustanovljeno ekipo A ješ kavo, a veš kao in primorsko imprObalo. Predstavo je moderiral Jure Karas aka. Slon, ki je poskrbel za neverjetno vzdušje. Publika je med tekmo klicala tudi OB1, ob kateri pa mislim da ne bi mogel nihče ostati resen. Še v tem trenutku, ko to pišem, komaj zadržujem smeh. Zmagali so, po pričakovanju, kofetkarji, saj so sestavili ekipo, ki že s pojavo igralcev na odru zbuja salve smeha.
Zadnjo tekmo je spet vodil Jure, pomerili pa sta se ekipi Mnktnč2 in Banda Ferdamana3, skratka meddržavni dvoboj. V zelo izenačenem dvoboju, so po dodelitvi sodniške točke v zadnji disciplini slavili Ljubljančani.
Gledali bomo še dve nedelji kvalifikacij, nato pa se bo 9 ekip pomerilo za prvaka Impro lige, katerega bodo razglasili ob koncu študentskega leta.
Za konec še galerija in povabilo na tekme naslednje nedelje!
Najprej bi se opravičil za daljšo odsotnost. Vzrokov je več, vendar jih nima smisla naštevati, zato se prepustite nadaljevanju članka, ali pa skočite direktno v galerijo.
V soboto sem se, po povabilu Dagija, udeležil dobrodelnega koncerta za pomoč Kropi. Koncert (na žalost) ni bil razprodan, je bilo pa kljub temu vzdušje odlično. Prav čutilo se je tisti dobrodelni “vibe”, tako na odru, kot med publiko.
Koncert Da Phenomene so še posebno začinili gostje, ki so iz koncerta naredili KONCERT. Na odru smo tako poleg Dagija, Matkota in Rozmana, večino časa videli tudi Igorja Matkoviča na klaviaturah in trobenti ter Blaža Trčka na saksofonu. Poleg njiju pa so na odru gostovali tudi (v tem vrstnem redu): Klemen Černe, Nataša Artiček, Anja Baš (Angee), Aleš Kavalar (Supernova) in Simona Vodopivec na vokalih ter Tačke s plesnima točkama. Vsak od gostov je na oder prinesel še dodatno energijo, na koncu sem se že bal, da bo kaj razneslo, zaradi takega presežka energije na odru.
Najbolj sem bil presenečen nad izvedbo komada Simply The Best in neverjetnim ujemanjem vokalov Anje in Matkota. Slišalo se je, kot da bi že nekaj let skupaj pela in naštudirala frekvence, na katerih se ujameta. Ne vem, ali je to kar tako prišlo, ali je Mate tako ujel Anjo, ali pa je bilo nekaj čisto tretjega. Komad je bil bolje zapet in odigran kot original. Majkemi…
Koncert je bil res spektakularen in sem kar malo razočaran, da dvorana ni bila nabito polna. Nikoli si nisem mislil, da se ljudem zdi škoda 10-ih evrov za tak koncert, če gre ves denar v dobrodelne namene. Tak dogodek je res odlična priložnost za združenje prijetnega s koristnim, saj hkrati uživaš ob nepopisno dobrem koncertu in prispevaš nekaj za pomoč tistim, ki jo res potrebujejo. Upam, da to ni zadnja tovrstnih prireditev. Tudi če ne bi bilo dobrodelno, take koncerte je treba ponoviti.
Za konec pa dolgujem še zahvalo Dagiju:
Hvala.
