Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Radio Ga Ga je edina oddaja na Radiu Slovenija, ki je vredna poslušanja. Ker v petek dopoldne praviloma nimam časa, jo redno spremljam preko Podcasta. Občudujem prav vse, ki ustvarjajo oddajo oz. so jo ustvarjali v preteklosti.

Ta petek je poteklo natanko 18 let od prve oddaje, zato sem poklical Godlerja, če lahko pridem malo svetit, kako stvar poteka. Že prejšnji teden sem v Medvodah “v živo” spoznal celotno ekipo, tokrat pa sem jih gledal kar v studiu.

Tokratna oddaja je bila prva v 18-ih letih, ki je (vsaj približno) potekala po scenariju. Bistvo je bilo predstaviti vsa obdobja gagaja, kdaj je kdo prišel in kaj je le-ta doprinesel.

Od zdajšnje ekipe je (razen Hribarja, ki je stvar začel) prvi prišel Jure Mastnak z imitiranjem Ališiča, Bučarja, Klemenčiča in še nekaterih. Naslednja je bila Jasna Kuljaj z imitiranjem Helene. Medtem, ko je Mastnak vztrajno dodajal like (in jih še dodaja), je Jasna ostala le pri Heleni.

Za njo je prišel Marjan Šarec z imitiranjem Raca, Krivica, Mateja, ter like zalo hitro tudi dodajal. Mislim, da ima Šarec največ likov v trenutni ekipi, najbolj prepoznaven pa je z likom Serpentinška.

Nato sta skupaj prišla (sošolca v srednji šoli) Tilen Artač in Jure Godler, vsak s svojimi, precej dodelanimi liki. Godler se je osredotočil bolj na tujce (Bush, Blair, Bean…), Artač pa na domače (Podobnik, Svetlana,…).

Zadnji se je ekipi pridružil Klemen Slakonja z imitiranjem glasbenikov. Najbolj znana njegova stvaritev je komad Meja / Granica, ki je (tudi po moji zaslugi) postala YouTube zvezda.

Skratka bilo je fino, upam, da te oddaje nikoli ne skinejo z radia. Še galerija.

Apple je danes predstavil novo verzijo programskega paketa za fotografe – Aperture. Tokrat so se odločili programček čimbolj poenostaviti in ga, kar se le da, poenotiti z iPhoto ’08 – z njihovimi besedami: “Aperture 2. Powerful enough for the professionals, easy enough for everyone.”

Dvojka naj bi imela več kot 100 funkcij novih napram prejšnji verziji, vendar je najbolj očitna in smiselna prenova celotnega uporabniškega vmesnika. Precej so skopirali iz iPhota, nekaj funkcij iz Adobejevega Lightrooma, vendar vse skupaj zavili v še lepši, učinkovitejši in boljši program.

Med omembe vredne novosti (poleg prenovljenega vmesnika) po mojem mnenju sodijo:

• Vsi prejšnji menuji so združeni v eno kolono na levi strani
• Precej prenovljen in izboljšan RAW vmesnik z zanimivimi funkcijami, ki jih bo treba preizkusiti v praksi
• Odlično zamišljen “Recovery control”, ki deluje podobno kot Levelsi v Photoshopu, le bolj intuitivno
• Vibrancy, Vignette,… – znano vsem uporabnikom Lightrooma
• Repair Brush – Nekaj podobnega Photoshopovemu Auto Healing Brush, vendar, da Repair Brush deluje tudi na kontrastnih robovih, kjer bi AHB ustvaril zmazek
• Zmožnost obdelovanja precej več slik naenkrat – to najbrž namiguje, da so program močno pohitrili
• Enostavno nastavljanje bližnjic na tipkovnici – nekaj, kar bi potrebovali VSI programi
• in še mnogo, mnogo več…

Pri Applu posebej cenim dejstvo, da za vsako stvar, ki jo predstavijo, naredijo odlične tutoriale, ki pomagajo tako začetniku, kot expertu, ki se navaja na prenovljeno orodje.

Še trije filmčki, ki si jih morate nujno ogledati: pregled programa, nove funkcije, export.

Danes je bil eden bolj pričakovanih dni v tem novem letu iz preprostega razloga – Steve Jobs je imel Keynote ob otvoritvi Macworlda 2008.

Lani je na moj rojstni dan predstavil iPhone, letos pa je veliki BOOM ob sloganu There’s something in the air – MacBook Air. Gre za najtanjši prenosnik na svetu, ki meri na sprednjem koncu 0,4 na zadnjem pa 1,94 cm, tehta pa le 1.36 kg. Kljub temu ponudi 13.3 palčni zaslon, ki je osvetljen z LED diodami, osvetljeno tipkovnico normalne velikosti, ogromen multi-touch trackpad, integrirano spletno kamerico iSight, en USB port, en micro-DVI port in luknjo za slušalke. Da je vse skupaj še zmanjšano, se porti spustijo iz ohišja.

Pri Applu pravijo, da je praktično vsak detajl, ki ga je možno pomanjšati, bil pomanjšan. Nekaj pove tudi dejstvo, da je Intel samo za Apple razvil procesor Core 2 Duo, ki je za 60% manjši od običajnih, pa vseeno ponuja hitrosti 1,6 in 1,8GHz. Za masivno doplačilo MacBook Air ponuja tudi 64GB solid-state disk. Gre za disk brez gibljivih delov, nekaj takega, kot naše kartice v fotoaparatih. Ti diski so izredno hitri, praktično neuničljivi, vendar izredno dragi.

Kot ste najbrž opazili nisem omenil optičnega pogona – zato, ker ga nima. Steve Jobs pravi, da z optičnim pogonom gledamo filme, inštaliramo programsko opremo, delamo varnostne kopije in zapisujemo CD-je. Za vse te stvari ima Apple alternativo – iTunes za izposojo filmov, Time Capsule za varnostne kopije, iPode za poslušanje glasbe, če pa res rabimo CD/DVD pogon, pa imamo programsko opremo Remote Disc. Gre za zadevo, ki jo inštaliramo na katerikoli Mac/PC, ki ima brezžično povezljivost, nato pa se Zračko poveže s tem Mac/PC-jem in njegovim optičnim pogonom. Briljantna ideja in izvedba.

Sicer sem letos od Appla potihem pričakoval še kaj več, vendar, z besedami Steve Jobsa: “All this stuff in the first two weeks, and we’ve got 50 more weeks in the year to go.”

Pa še video, katerega ogled res priporočam.

Tole ni blog, kjer bi običajno naleteli na takle post. Ampak danes ni običajen dan, niti ne gre za običajen teden,…pa tudi mesec ni običajen. Je veseli december, neprespanost udarja vsak dan, že nekaj časa se upiram neizbežnemu prehladu oz. angini, ampak počutim se odlično.

Razlogov za to je več, eden od njih pa so pravkar postale nove Vansice. Prejšnje so moje noge vohale zelo dolgo, ampak so se zadnje dneve skoraj vdale. Svoje je prinesla še zima s snegom, tako da je bil skrajni čas, da se odpravim po nakupih. Tisti, ki me malce bolje poznate, najbrž veste da je ena najbolj mukotrpnih stvari, ki mi jih lahko narediš to, da me pelješ v šoping. Enostavno sovražim vse okoli tega. Gužvo, nesposobne prodajalce, fluorescentne luči¹, množico znanih ljudi, ki jih (ho/no)češ srečati,…the lot.

Na vsake toliko časa se vendarle odpravim tja, ker je pač treba. Tako sem se danes odpravil po čevlje in še po par drobnarij. Takoj, ko sem zagledal tele čevlje, sem rekel, to moram imeti. No matter the price, čevlji so mi bili enostavno hudi. Takoj po prihodu domov sem jih olepšal še z unikatnim stilom vezanja šnirnc in jutri bodo krščene v zelo neprijaznih okoliščinah (sol, sneg,…). iLove them already.

Za vse tafirbčne: gre za model Vans Fairlane SPX, ki je nekakšna predelava enega bolj popularnih modelov iz 90ih. Mojo verzijo je barvno opremil Danny Wainwright, za katerega slišim prvič. Nič ne vem o njegovem skejtanju, ampak okus za barvne kombinacije pa ima.

1. Ki mi BTW povzročajo izsušitev oči in glavobole [↩]

Včeraj sem bil po doooolgem času spet na hrvaškem ozemlju. Cel dan sem se odločal, ali naj grem na Overflowe na Trnfest ali v klub Monvi na Stars Gathering. Na koncu sem odločitev prepustil vremenu in se pridružil Žigu na poti v Rovinj.

V Monviju še nisem bil, ampak sem nad klubom zelo navdušen. Vse skupaj je zasnovano kot malo mesto; ko prideš noter se znajdeš v nekakšni ulici z lokali/bari/picerijami na levi in desni strani. Na koncu ulice je vhod v klub, ki ima dva plesišča. Prvi je zelo velik open-air amfiteater, drugi pa pokrit, ter prav tako precej velik. Celoten kompleks bi z lahkoto sprejel čez 5.000 ljudi, če ne celo več, vendar pa je bila včerajšnja številka precej manjša in zato na drugem plesišču ni bilo praktično nikogar.

Na Stars Gatheringu smo imeli med drugim priložnost slišati tudi Slovenske DJ-je. Na glavnem plesišču sta vladala Umek in Valentino Kanzyani, na drugem pa Shark, Sylvain in pa Jaka. Glavni oder je bil fantastičen: prostoren, odlično osvetljen, plazme, projektor, laserji, fog machini, ventilatorji, skratka odlično. Žalostno je edino to, da kakšni lučkarji na elektronskih prireditvah očitno ne vedo, kako se stvari streže. Višek ustvarjalnosti je bil vklop in izklop laserja, ostalo je vse delalo na avtomatiki, oder pa je bil non-stop do konca osvetljen.

Galerija je bolj hobi narave, ker sem fotoaparat vzel s seboj zgolj priložnostno in ne z namenom, da pofotkam vse in vsakogar na 100 načinov. Prav paše kdaj biti z VIP prepustnico brez obveznosti. 🙂