Vsem (ne)rednim bralcem bloga se opravičujem za daljšo odsotnost. Razlogov je več, saj sem slikal, le objavljal nisem. Obljubim, da bom čim prej vse nadoknadil. Nameraval sem to storiti že med vikendom, vendar mi zaradi pomanjkanja časa ni uspelo.

Da obrazložim – v petek sem takoj po faxu letel na Kališče. Tam sem si pripravil še zadnje stvari za timing tekme 12 ur Kališča. Gre za tekmo, pri kateri tekmovalci tekmujejo, kdo bo večkrat v čim krajšem času prišel iz doline na Kališče, nazaj dol in spet gor,… Letos zaradi izredne vročine rekord ni padel, zmagal pa je Tomaž Iglič z 9-imi vzponi in časom 10:37:37.

Za tiste, ki še niste bili na Kališču, naj povem, da povprečen planinec samo za hojo NA Kališče porabi cirka uro in dvajset minut. Navzdol pride v eni uri, kar znese približno 2:20 samo za 1 vzpon. Ker povprečen planinec nima prav veliko kondicije, več kot 4 vzpone tudi slučajno ne bi naredil. Za primerjavo – zmagovalec tekmovanja gor-dol-gor, Nejc Kuhar, je za 2 vzpona potreboval samo 1:22:48. Nepredstavljivo.

No, celo soboto sem potem meril čas na Kališču, doma sem pa samo padel v posteljo. V nedeljo pa so me že navsezgodaj vrgli iz postlje in poslali fotkat birmo svoje sosede. Te stvari se, kot veste, zelo vlečejo, zato sem prišel domov okoli 6-ih zvečer, ob 8-ih pa sem že slikal improligaše v KUDu France Prešeren. Ob poznem prihodu domov pa lahko sklepate, koliko želje je bilo napisati post na blogu 😀

V sredo smo se basali z mortadelo. Kje drugje, kot na Mortadeljadi. Letos je potekala na Gospodarskem Razstavišču, nastopili pa so Zmelkoow, Alya, Šank Rock, Dej še’n Litro (kot presenečenje) in še Soul Fingers. Vse skupaj je bolj ali manj uspešno povezoval DJ Lovro, za zabavo in nagrade pa so poskrbeli Collegiumovci in M Servis.

Mortadela je bila 70-kilogramska, dolga približno 2m, skratka ubijalska. Bila je tudi zelo okusna in na sploh super. Enako bi lahko rekli za cel dogodek. Čeprav je bilo ljudi manj, kot sem pričakoval, je stvar uspela odlično. Ljudje so se zabavali, glasba je bila odlična, organizacija (z mojega vidika) superiorna, res brez zapletov, ob vstopu sem dobil še spremljevalko, ki mi je lepo in prijazno razložila kaj lahko in kje se lahko nahajam kot fotograf. Skratka organizatorju res vse pohvale, take organiziranosti si na drugih dogodkih lahko le želimo.

Vseeno pa me je zmotila ena zadeva, in sicer zvok. Le-ta je bil porazne kvalitete, na sredini dvorane (kjer naj bi bil najboljši zvok) je vse hreščalo, ni se ločilo kitare od vokalov,… Vendar tja sem prišel slikat in ne izživljati mojo avdiofilsko stran, zato zame to niti ni bil tak problem – mogoče edino za tistih par treznih v publiki.

Osvetlitev na odru je bila kar zadovoljiva, mogoče bi si želel malo več barv s sprednje strani, vendar se ne bom preveč pritoževal. Pa še galerija.

Koncerti skupine Slon in Sadež so res koncerti, ki jih lahko vidite 100-krat, pa jih boste hoteli še enkrat. Ne zaradi glasbe same, vendar zaradi samega nastopa. Takšne komunikacije s publiko ni nikjer drugje. Jure Karas (Slon) in Igor Bračič (Sadež) nastop začinita z neštetimi šalami med skladbami.

Včeraj so nastopili v sklopu Orto festa, ki poteka od prejšnjega petka naprej v Orto Baru v Ljubljani. Največ šal je včeraj padlo na račun odebeljenega benda (Siddharta), na željo publike sta zaigrala komad od Čukov, največja “fora” pa je bila, da so igrali izštekano. Kitare so bile akustične, s kontrabasom so zamenjali bas, s harmoniko pa synth. Vzdušje je bilo v povsem polnem Orto Baru odlično.

Skratka, če jih kje zasledite, pojdite obvezno čekirat, ne bo vam žal niti tolarja (oz. centa?).

Pa še galerija.

Sošolec (oz. zdaj po novem kolega) Matej Sušnik igra pri skupini Metalsteel iz Medvod. V soboto me je poklical, če bi lahko naredil nekaj slikc iz snemanja spota. Metalsteel sem slikal že davnega leta 2005, povsem na začetku svoje “fotografske kariere”, ko so bili predskupina nemškim Helloween. Žal takrat še nisem imel bloga, fotke pa tudi niso toliko posebne, da bi jih zdaj nalagal.

Skratka Metalsteel je skupina mladih metalcev iz Medvod, ki dela odlično glasbo. Seveda je vse odvisno od posameznikovega okusa. Sam ne poslušam preveč metala, vendar mi nekaj njihovih komadov zelo sede, vključno s komadom za katerega so snemali spot – Heavy Metal Is Our Religion.

Spot naj bi bil narejen na tak način, kot nek metalski Live8. Več skupin bo izvajalo isti komad, na koncu pa bodo zapeli vsi skupaj.

Fotke niso nič posebnega, prišel sem malo prepozno, tako da sem ujel samo en kader. Galerija.

Nič slike danes.

Obupal sem nad svetom in vsem, kar se dogaja okoli mene. Odločil sem se, da bom popolnoma prenehal fotografirati.

Se pravi prodajam:
– Canon 20d
– Canon 18-55/3.5-5.6
– Canon 50/1.8
– Canon 70-200/2.8 IS
– Sigma 500 DG Super

In še ostale malenkosti (baterije, filtri,…). Za več info pošli mail.

Hvala vsem in na svidenje v naslednji vojni. 🙁

UPDATE: Da, to je bila prvoaprilska šala. Ne boste se me tako hitro znebili, haha 😉