Miha Rekar Foto Blog

http://mr.si/

Kot lani, tudi letos posvečam voščilo bralcem mojega bloga. Če si redni, občasni, ali pa povsem slučajni bralec, tole je namenjeno tebi:

Tole ni blog, kjer bi običajno naleteli na takle post. Ampak danes ni običajen dan, niti ne gre za običajen teden,…pa tudi mesec ni običajen. Je veseli december, neprespanost udarja vsak dan, že nekaj časa se upiram neizbežnemu prehladu oz. angini, ampak počutim se odlično.

Razlogov za to je več, eden od njih pa so pravkar postale nove Vansice. Prejšnje so moje noge vohale zelo dolgo, ampak so se zadnje dneve skoraj vdale. Svoje je prinesla še zima s snegom, tako da je bil skrajni čas, da se odpravim po nakupih. Tisti, ki me malce bolje poznate, najbrž veste da je ena najbolj mukotrpnih stvari, ki mi jih lahko narediš to, da me pelješ v šoping. Enostavno sovražim vse okoli tega. Gužvo, nesposobne prodajalce, fluorescentne luči¹, množico znanih ljudi, ki jih (ho/no)češ srečati,…the lot.

Na vsake toliko časa se vendarle odpravim tja, ker je pač treba. Tako sem se danes odpravil po čevlje in še po par drobnarij. Takoj, ko sem zagledal tele čevlje, sem rekel, to moram imeti. No matter the price, čevlji so mi bili enostavno hudi. Takoj po prihodu domov sem jih olepšal še z unikatnim stilom vezanja šnirnc in jutri bodo krščene v zelo neprijaznih okoliščinah (sol, sneg,…). iLove them already.

Za vse tafirbčne: gre za model Vans Fairlane SPX, ki je nekakšna predelava enega bolj popularnih modelov iz 90ih. Mojo verzijo je barvno opremil Danny Wainwright, za katerega slišim prvič. Nič ne vem o njegovem skejtanju, ampak okus za barvne kombinacije pa ima.

1. Ki mi BTW povzročajo izsušitev oči in glavobole [↩]

Ker nisem konkretno spal v torek, četrtek in petek, je bilo edino pravilno, da tudi v soboto ne bom dobil potrebne doze spanja. Zgodil se je namreč Bložič, o katerem lahko berete na n¹ ostalih blogih. Nekako nisem bil preveč razpoložen za množično spoznavanje novih blogerjev, zato sem se gibal bolj okoli že znanih – Fotoholik, Had, Kašpar,…

Na mojo veliko veselje, pa sem spoznal Katjo (Vito?), ki še zdaleč ni tako stroga, kot zgleda na Vesti, heh. Spoznal sem sicer še nekaj novih fac, ki pa jih zaradi moje ignorance do SiOLa, ne morem dodati zapisom, ker jih ne poznam oz. ne berem. Seks mi je dal celo vizitko…trženje na vse možne načine… Ker me je (tako kot vse poprejšnje nedelje) čakala zgodnja budnica, sem Bložič zapustil precej kmalu. Čestitke Človeku za idejo in svaka čast vsem, ki ste sodelovali pri izpeljavi dogodka.

Zdaj pa na bistvo objave. Zapadel je prvi sneg, pobelil sosednji breg…, skoraj dobesedno. Na Kališču je padla prva prava doza snega, ki je zame kot magnet. Meni osebno eden najboljših občutkov je, ko se s hriba spuščaš po ogromnih količinah sveže snega. Ne po poti, ampak kar direkt. Lani je to posnel oče, danes pa sem se zadeve (z mobitelom) lotil sam. Vsekakor kvaliteta ni zadovoljiva, ampak je kar je. Bo drugič bolje, obljubim…

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=fEaBFZKYRbc[/youtube]

Hmm…mogoče je pa zdaj čas da grem spat…

P.S.: Če vas slučajno zanima, kaj je tista glasba v ozadju: Oda snihu.

1. Tam okoli 60 nas je baje bilo [↩]

Ob pomanjkanju svežih fotografij in videov, sem se odločil, da malo pobrskam po statistikah. Čakalo me je veliko presenečenje, kajti komentatorji mojih vsebin (vključno z mano) smo presegli številko 1.000. Tisoči komentar je napisal Uroš, trenutno pa smo pri številki 1.020, kar pomeni (ob 228-ih postih) povprečno kar 4,5 komentarjev na post. S tem sem zelo zadovoljen, saj kljub vsemu ne pišem bloga, ki bi bil liberalen, ali v kakršnikoli smeri provokativen, kar bi sprožilo masovno komentiranje.

Drugo presenečenje pa ste mi pripravili foto blogerji. V “moji” zvezi ZSFB vas je od včeraj dalje, reci in piši, 78. Še eno leto ni poteklo od idejne zasnove, pa smo že v številkah, za katere si nisem nikoli niti predstavljal, da bomo. Res je, nekaj vas je izstopilo, nekaj vas ne piše več, ampak vsi pa imate na strani widget, ki omogoča zelo močno povezavo med nami, kar je najbrž tudi razlog, zakaj imamo toliko “članov“. Res sem zelo presenečen, nisem mislil, da v Sloveniji sploh obstaja toliko foto blogerjev, zdaj pa vem, da jih je še veliko več, katere čakam z odprtimi rokami.

Presenetila me je tudi statistika obiskov za prejšnji mesec, ko sem prvič presegel 15.000 unikatnih obiskovalcev na mesec. Kar velik delež je tu prinesel Izklop, sem pa prepričan, da je prinesel tudi nekaj novih bralcev, saj številka ni padla nazaj na tisto standardno, ampak je ostala precej višja. Veliko mi pomaga tudi Google, ki ima moj blog očitno precej rad odkar sem šel stran od Bloggerja.

Res sem zelo vesel, da sem se odločil blog postopoma popeljati na novo raven. Najprej sem šel na WordPress, nato na (zaenkrat) zelo stabilne in zmogljive strežnike, nato na Gallery2 in nenazadnje sem se med igranjem z iWeb-om spravil narediti še lepo uvodno stran in poddomeni za blog in za galerijo. Čaka me samo še redizajn bloga, ki pa bo še nekaj časa na “hold”, ker smo decembra in je prostega časa zelo zelo malo.

Ob tej priliki bi se še enkrat zahvalil vsem bralcem, komentatorjem, ZSFB-jevcem, skratka vsem, ki ste karkoli pripomogli k izboljšavam, omenjenim v tem postu.

Hvala!

Kot vsi gledalci Hri-Barja najbrž veste, ima Jure Godler že dolgo svojo “rubriko”, kjer imitira določeno znano osebnost. Naredil sem video zadnjih 4ih imitacij, kjer imitira naslednje znane osebnosti: Jay Leno, Jamie Oliver, Adolf Hitler in Bruce Willis. Pri zadnji mu na pomoč pride tudi Jure Mastnak s Stevenom Seagalom.

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=q2O_FAIMGcQ[/youtube]

Če bom imel čas in če boste zainteresirani, bom pobrskal še po starejših oddajah in se še malo pozabaval. Fant ima talent. Veliko tega…

Update: RTV Slovenija je odstranila video zaradi kršenja avtorskih pravic…