Sven Väth pred zabave željno publiko

V Ambasado Gavioli je včeraj prišel eden očetov techno glasbe – Sven Väth (izgovori se nekako tako: [sfen fejt]).

Svena sem prvič v živo slišal pred slabima dvema letoma, na 13. obletnici delovanja taistega kluba. Že takrat me je totalno prevzel, zato sem se tudi včeraj odpravil v AG, da ponovno slišim “majstra na delu“.

Klub je bil ravno prav poln – ni bilo razprodano, tako da se je dalo normalno plesati kjerkoli in priti do pijače brez pretiranega prerivanja.

Poleg Vätha so ušesa zbrane publike na velikem plesišču negovali Maurizio Schmitz, Ian F. in Aneuria, na malem pa F. Sonik, Andrew Technique in Alex Cvetkov.

Kot sem pričakoval, Sven ni razočaral – če je Maurizio pred njim imel mogoče malce preveč umirjeno glasbo, pa je Sven v sekundi dvignil celotno plesišče in jih pokonci držal vse do konca vrhunskega partyja.

Še galerija.

"Zvezdnica" Agnes

Kot zadnjih nekaj let kmalu po začetku šolskega leta, se je tudi včeraj pred Kolosejem odvijal Ritem mladosti.

Letos je bilo za spremembo lepo vreme in relativno prijetne temperature za september, kar je vplivalo na obisk – zbrala se je namreč res velika množica, sicer predvsem mladoletna, ampak vseeno.

Tudi tokrat je nastopilo precej slovenskih glasbenikov, sam pa sem prišel ravno na Billyse, ki me, kot vedno, niso pustili hladnega.

Za Billysi je prišla April, za njo pa Omar Naber s svojim bendom, zaradi katerega sem včeraj sploh vzel fotoaparat s seboj, saj me je poprosil za nekaj frišnih dobrih slik.

Seveda ne more nobena prireditev v Ljubljani miniti brez prisotnosti Zokija, sploh pa zdaj pred volitvami. Sicer ne vem, koliko procentov publike ima volilno pravico, ampak pokazati se je vseeno treba.

Naslednji je oder zasedel Trkaj, ki še vedno ve, kako dvigniti mlado publiko v zrak. Za njim pa so prišli Dan D, brez katerih tako ali tako ne more miniti nobena dobra open-air prireditev v Sloveniji.

Nato pa je bila na sporedu “zvezdnica” Agnes. Ne vem kakšna zvezdnica je to, a sam sem zanjo slišal prvič. Tudi za pogledati je “bolj dec, kot baba”, glasu pa sploh nima nobenega in “poje” čez playback. Pa še to samo 3 komade. Internacionalna Petra Slapar bi se lahko reklo.

Večer so zaključili še eni stalni gostje podobnih prireditev – Big Foot Mama, ko pa so mladoletni morali že iti, pa je prišel še Gramophonedzie, ki je nato nadaljeval tudi after party v InBoxu.

Še galerija.

Legendarni Carl Cox

Včeraj se je v Tivoliju zgodil že 7. žur z razlogom. Kljub slabemu vremenu (večino časa smo plavali v dežju in hodili v blatu), se je pod odrom zbrala zelo velika množica (baje čez 10.000 ljudi), za kar sta “krivi” dve legendi techno glasbe – Umek in Carl Cox.

Oba sta namreč naredila izjemen nastop s precej novimi ter še neizdanimi komadi. Cox je recimo med drugim vrtel svojo prihajajočo, že četrto, ploščo, Umek pa je, enako kot na Dnevu Elektronike, zaključil večer s priredbo Vivaldijevega masterpieca – Four Seasons.

V pričakovanju takega vremena sem se sicer primerno oblekel in obul, vendar pa me je precej skrbelo za fotoaparat. Že prejšnji dan sem namreč delal na open-air partyju na dežju in še en tovrsten event foto opremi zagotovo ne prija preveč.

Po nekajkratnem izhodu med množico so se začeli kazati prvi znaki odpovedovanja – najprej je šel joystick, nato se je pod LCDji začela nabirati vlaga, kaj kmalu na malega nisem videl čisto nič več, na velikega pa le približno. Proti koncu večera je začel preskakovati še zgornji kolešček, vendar se je potem vreme stabiliziralo, fotoaparat pa je počasi spet začel normalno delovati.

Tehnika je torej zdržala, zaradi česar sem vam lahko pripravil obilno galerijo.

Highlight tokratnega Panča je bil Američan Scott Capurro

Pretekle dni se je na ljubljanskem gradu ter v Cvetličarni odvijal že četrti festival stand-up komedije Panč. Tokrat je potekal štiri dni, skupaj pa je nastopilo kar 24 komikov.

Prvi dan so nastopili Jernej Celec, Mladen Pahović, Ranko Babić, Dave Thompson, Tin Vodopivec ter Adam Bloom.

Drugi dan so bili na vrsti Husein Šakanović, Domagoj Pintarić, Miki Bubulj, Vinko Šimek, Perica Jerković ter Ivan Šarić.

Tretji dan se je zaradi dežja odvijal v Cvetličarni, tam pa so nas zabavali Janez Trontelj, Krešimir Rich, Klemen Bučan, Marina Orsag, Pedja Bajović ter Vid Valič.

Zadnji dan se je spet odvijal na gradu, kjer so festival zaključili Dušan Tomić, Sašo Stare, Galla Miklos, Klemen Mauhler, Boštjan Gorenc – Pižama ter Scott Capurro.

Po koncu festivala so občutki podobni, kot po zimskem Panču – večino materiala mi je bilo že znanega. Vem, da je to pravzaprav namen takšnega festivala, publiki, ki ne hodi na stand-upe, prikazati najboljše, kar imamo(-jo), a vseeno vedno potiho komaj čakam kakšno novo foro meni znanega komika. Od vseh me je recimo še najbolj navdušil čisto zadnji nastop tega Panča – Američan Scott Capuro.

Od mene še na štiri dni razdeljena galerija, nekaj videov pa si lahko ogledate pri kolegu.

Smuth Sadež

Včeraj smo v Kamniku na Kamfestu lahko prvič v živo slišali novo ploščo skupine Slon in Sadež. Če slučajno ne veste, nova plošča je na voljo brezplačno na internetu, za kar se gre zahvaliti Ljubljanskim Mlekarnam.

Ne glede na to, kako dobra je plata, v živo jo Slon in Sadež zaigrata(-jo) še bolje. In prav nič drugače ni z najnovejšim izdelkom. Koncerti S&S so še poseben užitek, saj jih Igor in Jure prav vedno popestrita z aktualnimi in lokalnimi šalami.

Največja zanimivost te “turneje” je sama koncertna scena – kitare izgledajo kot izdelki Ljubljanskih Mlekarn, škatlaste stvari (ojačevalci, synth,…) so oblečene v “krzno“, vsi imajo oblačila in Adidaske v zeleno-belih barvah,…, skratka res ogromno product placementa, ki pa s takšnim pristopom sploh ne moti, ampak je prej dobrodošel.

O popularnosti benda in plošče priča dejstvo, da je bil prav vsak kotiček na prizorišču zapolnjen, polno pa je bilo tudi še daleč naprej, čeprav se tam ni skoraj nič slišalo.

Zdaj le komaj čakam nove koncerte, tu pa še galerija in pa video.