Urška v soju luči

Včeraj smo imeli po dolgem času spet priložnost videti samostojni koncert Billysov (ex Billys Private Parking). Tokrat je šlo za promocijo novega albuma Bite Me v Cvetličarni.

Album vsebuje večinoma pesmi v angleškem jeziku, saj jim očitno Slovenija ni več zanimiva in tokrat ciljajo na tujino. Komadi so se v živo slišali res dobro, na začetku je motil edino muhasto delujoč Urškin mikrofon, a so kmalu vse zrihtali.

Cvetka bi bila sicer lahko precej bolj polna, a očitno je Slovencem 11€ preveč za CD in ogled enega kvalitetnejših pop-rock bandov pri nas.

Billysi so konert dodatno popestrili še z raznimi gosti, kot npr. Matjaž Jelen, ki so že tako odličen koncert popeljali še stopnjo više.

Tudi luč je bila na čase izjemno dobra, tako da se je dalo precej eksperimentirati. Izmed cca. 600 fotk jih je sicer uspelo dobrih 10%, ampak lekcija je tisto, kar šteje.

Še Galerija.

Russel je v duhu olimpijskih iger stopil na stopničko

V ljubljanski diskoteki InBox se je včeraj ponovno dogajalo. Za ogrevanje smo najprej videli prvi predizbor za Miss Bikini Slovenije, ki ga je vodil Jean Frbežar. O kandidatkah ne bi izgubljal besed, saj gre za že prežvečeno temo, zgolj ob hitrem pregledu galerije, pa boste dobro vedeli o čem govorim.

Prvi del večera je za glasbo skrbel duo majoneza Mayonesse, aka ClemenB & MatthewK. Več ali manj sta vrtela priredbe radijskih uspešnic, kar me je pustilo bolj hladnega kot ne.

Ko sem že mislil, da bo žur ostal na DeeJay Time ravni, pa je začel vrteti Russel Small oz. polovica napovedanega dua Freemasons. Kvaliteta glasbe se je instantno dvignila na precej višjo raven, ko pa se je z odličnim vokalom glasbi pridružila še Lisa Millet, se je party povsem razvnel.

Poleg odlične glasbe, pa smo tokrat lahko uživali še ob dovršenih cocktailih, večinoma sestavljenih iz pijač Pernod Ricard.

Še galerija.

Zlatko je navdušil celo Cvetličarno

Včeraj je bilo v Cvetličarni spet noro vroče – nastopal je namreč Zlatko s svojimi Optimisti. Slednji so se sicer malo skrčili, a na odru še zdaleč ni bilo prazno – prej nasprotno.

Ekipo torej poleg Zlatana Čordića – Zlatkota sestavljajo še njegova desna roka Anže Kacafura, Anže Žurbi na bobnih, Tadej Košir na kitari, Jernej Kržič na basu, Marko Črnčec na klaviaturah ter Tomaž Gajšt, Bojan Zupančič in Matija Mlakar na trobilih.

Vendar tudi to še ni vse, saj so nastopili tudi gosti Maja Keuc, Nina Pušlar, Semir Kantarevič – Semo ter Bsnc in Nipke iz OverDose, za ogrevanje pred koncertom pa sta poskrbela Miki Bubulj in Ranko Babić iz B&B Show.

Cvetličarna je sicer sprva delovala bolj bogo, a takoj, ko se je koncert začel, se je začela bolj in bolj polniti, kaj kmalu pa je že vse skakalo v modernih rap ritmih. Več, kot je bilo ljudi, več energije je imel Zlatko in več, kot je imel energije, več jo je razdajal na odru – bilo je res noro in nepozabno.

Še galerija.

Zmagovalec Lojze Primožič na cilju zadnje etape

Kot nekateri že veste, sem bil v preteklih dneh zadolžen za fotografiranje zimske variante teka čez Slovenijo, enostavno poimenovanega Trans Slovenija Winter Edition.

Prav tako pa sem, kot na lanski poletni tekmi, tudi tokrat skrbel še za dvojezično spletno stran. Za vse to sem bil med drugim nagrajen z nazivom sponzorja, kar se je lahko videlo tudi na organizatorskih softshellih.

Na hitro, kaj Trans Slovenija sploh je – gre za ultramaratonski tek po Sloveniji. Poleti se teče po daljši diagonali Hodoš – Piran, pozimi pa po krajši Rateče – Obrežje. Vse, od ideje do izvedbe, je v glavnem “maslo” glavnega organizatorja Iztoka Bolteza, ki si vsako leto postavi nek nov izziv. Med pretekle denimo sodijo Slovenski Alpski Maraton – SAM, JošTek, štafetni tek na Storžič, Boltez & BF Goodrich Offroad,…

Občutkov je enostavno preveč, da bi jih strnil v ta post. Gledati vse tekače, kako se z nasmehom na obrazu spopadajo z 220km dolgo preizkušnjo, je naravnost neverjetno.

Še najbolj me je navdahnil Šved Gunnar Nilsson, ki je sključeno ter z mnogimi problemi komaj hodil, pa je vseeno zmogel prav vse premnoge korake od štarta do cilja vsake etape.

Čeprav so na taki tekmi vsi, ki z njo opravijo, zmagovalci, pa so vseeno tisti, ki na cilj pridejo hitreje od ostalih, še večji zmagovalci, zato smo seveda vodili tudi rezultate.

Fotk je ogromno, filmčki pa so štirje, po en na etapo. Da ne bom podvajal vsebin, bom le ponudil povezave: 1. etapa, 2. etapa, 3. etapa, ter 4. etapa.

Skratka občutki po spremljanju takšne tekme so fenomenalni, človek mora to res videti v živo, da se lahko “nafila” z vso to pozitivo, ki jo te tekači oddajajo.

Navihana Tina

Včeraj je skupina Tabu v Kinu Šiška priredila veliki otvoritveni koncert turneje 42. Zame ima tak samostojen koncert Tabujev še večji pomen, saj so prav oni nekako krivi za to, da sem se sploh začel ukvarjati s koncertno fotografijo.

Za kaj gre? Daljnega 4. septembra 2004 sem namreč zadel karto za koncert Tabujev v hali Tivoli, kot otvoritveni koncert za turnejo Lun(LaGun. Takrat je bila v vlogi pevke še Nina, zdajšnja Tina pa ji je družbo delala na backvokalih.

To je bil moj prvi večji koncert, ki sem ga doživel v živo, tam pa sem se počutil tako noro, da sem se odločil, da želim stalno hoditi po koncertih. Ker sem doma z Gorenjske, se je v meni prebudil duh škrtosti in tako sem postal “koncertni fotograf”. Zelo hitro sklenjena najstniška odločitev je krepko spremenila tok mojega življenja, vendar je dobrih 5 let kasneje niti malo ne obžalujem, prej nasprotno – ne vem kako bi lahko bilo bolje.

Včerajšnji koncert sicer ni bil razprodan, vendar pa je vsem, ki vas ni bilo, lahko nepopisno žal. Definitivno je bil to en boljših koncertov v zelo dolgem času – vse od glasbe, scene, scenarija, kostumov, luči,…, vse je bilo naravnost perfektno.

Pa da ne bom preveč razlagal, si raje oglejte galerijo.